VSRS Sodba in sklep II Up 22/2000

1. Pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 21/2000-22 z dne 13.9.2000 se v delu, ki se nanaša na razrešitev predsednika Uprave T.S. d.d., zavrne.

2. Pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. U 21/2000-22 z dne 13.9.2000 se v delu, ki se nanaša na imenovanje predsednika Uprave T.S. d.d., zavrže.

Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v zadevi odločalo kot sodišče prve stopnje, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 15.6.2000 o razrešitvi tožnika s funkcije predsednika Uprave T.S. d.d. in zoper odločbo tožene stranke z dne 15.6.2000 o imenovanju M.P. za predsednika Uprave T.S. d.d.. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče navaja, da je T.S. d.d. javna gospodarska služba. Za imenovanje in razrešitev predsednika Uprave T.S. d.d. se uporablja določba 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) pa se uporabljajo le glede vprašanj, ki niso urejena v ZGJS. Po določbi 2. odstavka 27. člena ZGJS direktorja imenuje ustanovitelj. Iz določbe 1. člena Statuta javnega podjetja T.S. d.d. (v nadaljevanju Statut) izhaja, da je ustanovitelj Republika Slovenija. Vlada Republike Slovenije izvršuje pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavodov, gospodarskih družb drugih organizacij, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. Ker je tožnika na podlagi 6. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije razrešila Vlada RS, je sodišče prve stopnje presodilo, da je odločba o razrešitvi tožnika zakonita. Zavrnilo je tožbeni ugovor, da sta odločbi pomanjkljivi, ker ne vsebujeta navedb o razlogih. Ker odločbi nista upravna akta, sprejeta v upravnem postopku, ampak sta posamična akta, ni kršena določba Zakona o splošnem upravnem postopku, če imata le formalni obrazložitvi, ne pa tudi navedb o razlogih. Ker odločba o razrešitvi navedb o razlogih ne vsebuje, je sodišče prve stopnje sklepalo, da je bila razrešitev na podlagi 2. odstavka 250. člena ZGD. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bilo imenovanje novega predsednika uprave opravljeno v skladu z veljavnim Statutom in ni bilo v nasprotju z določbami 27. člena ZGJS. Iz navedene določbe namreč izhaja, da so tako javni razpis kot preostali pogoji zanj prepuščeni ureditvi v Statutu. Kot pavšalen je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da novo imenovani predsednik ne izpolnjuje vseh zakonskih pogojev za imenovanje.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijani odločbi odpravi oziroma sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu senatu v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je odločilo, da določba 27. člena ZGJS ni kogentna norma, ki v postopku imenovanja kot obvezen določa javni razpis. Nepravilno je odločilo, da je odločitev o tem prepuščena ureditvi v Statutu. Imenovanje brez javnega razpisa ni zakonito. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo postopek po 14. točki 399. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS, ker je nepravilno ocenilo, da tožnik ni konkretno navedel, katerega pogoja novoimenovani predsednik uprave ne izpolnjuje.

Nepopolno je ugotovilo dejansko stanje, ker ni ugotavljalo, ali novo imenovani predsednik uprave izpolnjuje pogoje, določene v Statutu. Sodišče je tudi napačno ocenilo bistveno kršitev postopka, ki jo je zagrešila tožena stranka, ko je izdala odločbo o razrešitvi brez obrazložitve. S tem je kršila 25. člen Ustave Republike Slovenije. Iz odločbe o razrešitvi ne izhaja, ali je bil tožnik razrešen iz krivdnih razlogov ali brez krivdnih razlogov. V obrazložitvi odločbe ni navedeno, po katerem odstavku 250. člena ZGD je bil razrešen.

Zmotno je ugotovilo dejansko stanje, da je ustanovitelj Telekom Slovenije d.d. Republika Slovenija, ne pa tudi drugi, navedeni v sodnem registru. Vprašanje ustanoviteljstva bi bilo zato potrebno presojati glede na izpisek sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Dodaja še, da je razloge za razrešitev potrebno navesti le v primeru razrešitve iz krivdnih razlogov, saj je razrešeni osebi potrebno omogočiti, da se do krivdnih razlogov opredeli. V obravnavanem primeru, ko je bil tožnik razrešen brez krivdnih razlogov, po 2. odstavku 250. člena ZGD, pa je v obrazložitvi odločbe potrebno navesti le pravno podlago. Zmotno je stališče tožnika, da se ustanoviteljstvo presoja na podlagi podatkov sodnega registra.

Pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov:

K točki 1

Predmet presoje v obravnavani zadevi sta odločba o razrešitvi tožnika z dolžnosti predsednika uprave T.S. d.d. in odločba o imenovanju M.P. za predsednika uprave T.S. d.d.. Imenovanje in razrešitev direktorja v javnem podjetju ureja 27. člen ZGJS, določbe ZGD pa se uporabljajo le v posameznih vprašanjih, ki niso urejena v ZGJS. Po določbi 2. odstavka 27. člena ZGJS direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj javnega podjetja na podlagi javnega razpisa pod pogoji, na način in po postopku, določenim s statutom. Imenovanje in razrešitev predsednika Uprave T.S. d.d., ki je javno podjetje, poleg navedene določbe ZGJS ureja Statut. Po določbi 25. člena Statuta člane uprave imenuje in razrešuje ustanovitelj. Iz 1. člena Statuta izhaja, da je ustanovitelj T.S. d.d. Republika Slovenija. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo odločilna dejstva, da je ustanovitelj T.S. d.d. Republika Slovenija, ki ustanoviteljske pravice izvršuje preko Vlade Republike Slovenije. Pravilno je sklepalo, da je o razrešitvi tožnika lahko odločala le Vlada Republike Slovenije. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da je postopek o predčasni razrešitvi tožnika pravilen in zakonit.

Republika Slovenija je kot ustanovitelj T.S. d.d. določena v 1. členu Statuta. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je glede na veljavno določbo Statuta ustanovitelj le Republika Slovenija, ne pa tudi drugi. Zato pritožbeni ugovor, da se ustanoviteljstvo presoja na podlagi podatkov sodnega registra, ni upoštevan.

Pritožbeno sodišče se strinja s pravno presojo sodišča prve stopnje, da je sklep o razrešitvi posamični akt in ne upravni akt, ki bi bil sprejet v upravnem postopku in bi moral imeti vse sestavne dele iz 1. odstavka 207. člena in 2. odstavka 209. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Pravilno je presodilo, da iz dejstva, da odločba o razrešitvi nima navedb o razlogih za razrešitev, izhaja, da je bila razrešitev brez utemeljenega razloga, kot odpoklic na podlagi 2.

odstavka 250. člena ZGD v zvezi z 10. členom ZGJS. Zoper odločbo o razrešitvi je bila zagotovljena pravica do pravnega varstva, zato po presoji pritožbenega sodišča tožniku ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

K točki 2

Eden od pogojev, ki jih mora tožnik izkazovati ves čas postopka, od vložitve tožbe do odločitve v upravnem sporu, je pravni interes.

Izkazati mora, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je, brez tega, ne bi mogel doseči. M.P. je funkcija predsednika uprave T.S. d.d. prenehala 19.4.2001. Zato se tožnikov pravni položaj tudi v primeru uspeha s pritožbo ne more izboljšati. Vladi Republike Slovenije namreč ni mogoče naložiti, da M.P. razreši funkcije predsednika uprave, ker mu je že itak prenehala. Zato je tožnikov pravni interes za odpravo odločbe o imenovanju M.P.

prenehal.

Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče zavrglo pritožbo na podlagi 3. odstavka 343. člena ZPP, ki se po 1. odstavku 16. člena primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.