27. člen ZGJS

Za javno podjetje, ki je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo, se v skladu z 28. členom ZGJS za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah. Glede na to je torej spor, ki ga je tožnik sprožil z vložitvijo tožbe zoper sklep Mestnega sveta tožene stranke (kot organa svoje ustanoviteljice), gospodarski spor, za odločanje o njem pa je ob smiselni razlagi določbe 1. točke prvega odstavka 482. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.

Spor glede imenovanja direktorja (javnega podjetja), ni spor v zvezi s sklenitvijo delovnega razmerja, za katerega bi bilo na podlagi točke a prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče. Prav tako obravnavani spor ni drug individualni delovni spor po prvem odstavku 5. člena ZDSS-1, zato ne spada v pristojnost delovnega sodišča. Javno podjetje, v katerem si za imenovanje na mesto direktorja prizadeva tožnik, je organizirano kot družba z omejeno odgovornostjo. V skladu z 28. členom ZGJS se za vsa vprašanja, ki se nanašajo na položaj javnega podjetja, uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj podjetij oziroma gospodarskih družb, če s tem ali drugim zakonom niso urejena drugače. Smiselno enako je to urejal tudi 43. člen ZUKN. Ker vprašanje imenovanja direktorja javnega podjetja, organiziranega kot d. o. o., kot tudi vprašanje reševanja sporov v zvezi s tem, ne v ZGJS ne v drugem zakonu ni urejeno drugače, je treba za presojo obravnavane zadeve uporabiti določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta v sedmem poglavju (471. člen ZGD-1 in naslednji) ureja družbo z omejeno odgovornostjo, v 515. členu pa posebej položaj

Za razliko od pritožbe, revizije v upravnem sporu ni mogoče vložiti zaradi zmotne presoje pravilnosti postopka izdaje upravnega akta. Revidentov ugovor, da pred izdajo izpodbijanega sklepa ni imel možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, pa v obravnavanem primeru, glede na določbo tretjega odstavka 449. člena ZGD-F, tudi ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu po določbi drugega odstavka 75. člena ZUS-1.

Ker je bil s sodbo sodišča sklep o imenovanju direktorja pravnomočno odpravljen, je potrebno šteti, da od pravnomočnosti dalje dotedanji direktor s položaja v času odločanja tožene stranke o imenovanju v.d. direktorja ni bil razrešen. Zato je sklep o imenovanju v.d. direktorja potrebno šteti za nezakonit, saj za njegovo veljavnost do pravnomočnosti sodbe ni bilo temeljne materialnopravne podlage - to je izpraznjenega direktorskega mesta.

Tožnik, ki ga je z mesta v.d. direktorja javnega podjetja razrešil nadzorni svet (organ ustanovitelja) s tožbo uveljavlja svoje interese zaradi prenehanja delovnega razmerja; zato je za obravnavanje zadeve pristojno delovno sodišče; vprašanje razrešitve z delovnega mesta v.d. direktorja pa je v zadevi predhodno vprašanje.

Po presoji sodišča je dopustno s poslovniškimi sklepi natančneje določiti način imenovanja direktorja, kadar relevantne določbe predpisov ne zadostujejo.

Sklep o razveljaviti sklepa o imenovanju direktorja javnega podjetja ima učinke sklepa o razrešitvi direktorja javnega podjetja, kar pomeni, da je ob uporabi določil 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah po svoji vsebini upravni akt. Glede na 4. člen ZUP bi se ob njegovi izdaji morala uporabiti pravila upravnega postopka.

Ob upoštevanju 4. odstavka 27. člena ZGJS nadzorni svet tožene stranke ni pristojen za reševanje ugovorov, kar smiselno pomeni spor v zvezi z imenovanjem. Sodišče je tožbo tožnika sprejelo kot pravočasno, ker bi tožniku zaradi napačne razlage ZGJS s strani tožene stranke bilo drugače onemogočeno sodno varstvo, ki ga določa 4. odstavek 27. člena ZGJS in s tem tudi kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave).

Imenovanje in razrešitev predsednika uprave v javnem podjetju ureja 27. člen ZGJS. Sklep o razrešitvi ni upravni akt, ki bi bil sprejet v upravnem postopku in bi moral imeti vse sestavne dele iz 1. odstavka 207. člena in 2. odstavka 209. člena ZUP. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka. V kolikor se ugotovi, da se tožnikov pravni položaj tudi v primeru uspeha s pritožbo ne more izboljšati, je njegov pravni interes prenehal.

Razrešitev direktorja javnega podjetja, torej podjetja, ki opravlja gospodarsko javno službo, je že zato javnopravna stvar in je sodno varstvo po izrecni določbi 4. odstavka 27. člena ZGJS zagotovljeno v upravnem sporu. Smiselna uporaba določbe 9. člena ZUP (načelo zaslišanja stranke) je v vseh javnopravnih zadevah utemeljena, saj je to eno temeljnih načel v postopku, katerega kršitev tudi ZUS opredeljuje kot bistveno kršitev določb postopka (3. točka 3. odst. 25. člena) in pomeni realizacijo ustavnega načela iz 22. člena URS.

Ker iz navedb v tožbi izhaja, da tožnik poleg odprave sklepa o rezrešitvi zahteva tudi, da se ugotovi, da mu ni prenehalo delovno razmerje v.d. generalnega direktorja tožene stranke, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delovno mesto in mu priznati vse pravice iz dela in po delu ter plačati pripadajoča nadomestila plače, je uveljavljanje teh pravic neposredno vezano na izpodbijani sklep o razrešitvi oziroma na odločitev o (ne)zakonitosti tega sklepa. Po določbi 4. odstavka 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93 do 30/98) je za reševanje sporov o razrešitvi direktorja javnega podjetja pristojno sodišče za upravne spore. Po določbi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. RS št. 50/97 in 70/00) upravno sodišče lahko v upravnem sporu, ko odloči o zakonitosti izpodbijanega akta, odloči tudi o odškodninskih in drugih zahtevkih, ki so v povezavi z izpodbijanim spornim aktom, torej je tudi za odločitev o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.

ZJGS nima posebnih določb, o imenovanja direktorja v nujnih primerih, zato, glede na določbo 28. člena ZGJS, lahko pride v poštev uporaba določbe 251. člena ZGD tudi pri javnih podjetjih.

Registrski predpisi ne predvidevajo vpisa imenovanja direktorja (javnega podjetja) prek sodišča oz. vpisa postopka njegovega imenovanja, pač pa vpis direktorja, očitno tudi takšnega, imenovanega prek sodišča, medtem ko ZGD (pri delniški družbi) predvideva imenovanje direktorja prek sodišča, vendar ne v registrskem postopku.

Sodno varstvo za spor med lokalno skupnostjo kot ustanoviteljem javnega podjetja in javnim podjetjem (kot nosilcem javnih pooblastil) v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja javnega podjetja je predvideno v okviru upravnega spora, v katerem pa odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.

Ustanovitelj javnega podjetja na podlagi 27. čl. ZJGS imenuje kakorkoli poimenovan ali sestavljen poslovodni organ podjetja in ne zgolj "direktorja".

Na območju prejšnjih ljubljanskih občin (novo)ustanovljene občine so postale lastnice infrastrukturnih objektov in naprav, omrežja ter mobilnih in drugih sredstev, ki so namenjena za izvajanje gospodarskih javnih služb ter s tem tudi pravne naslednice ustanoviteljskih pravic in pravic upravljanja, med katere sodi tudi imenovanje in razrešitev direktorja. Ker je z ustanovitvijo novih občin nastala skupna lastnina, ki naj bi jo novonastale občine šele razdelile, je začel veljati tudi nov način upravljanja tega skupnega premoženja ter nov (skupen) način izvrševanja ustanoviteljskih pravic. Ustanovitelj javnega holdinga mestnih javnih podjetij ni bilo več mesto Ljubljana, temveč vse njegove pravne naslednice.

Do preteka roka, predpisanega za uskladitev ustanovitvenih in drugih aktov podjetja, torej tudi statuta, v smislu 1. odstavka 580. člena ZGD (do 31.5.1994), na katerega kot na poseben zakon napotuje 79. člen ZGJS, je bil delavski svet tožene stranke pristojen za odločanje o imenovanju direktorja v skladu z do takrat veljavnim statutom tožene stranke.