VSRS Sklep III Ips 51/2005

1. Reviziji se delno ugodi, sklepa nižjih sodišč se glede 1. točke tožbenega predloga (glede delne ničnosti najemne pogodbe) razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. V preostalem delu se revizija zavrne.

3. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Okrožno sodišče v Celju (sodišče prve stopnje) je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo tožbo, ki se glasi:(1) Ugotovi se, da je določilo III. točke Pogodbe o najemu poslovnega prostora med "J." d.d., Š nično. (2) Ugotovi se, da obstoji tožnikova obveza plačila najemnine pri najemni pogodbi z dne 26.1.1998, od 1.6.1999 dalje do 1.10.2008 ali za 112 mesecev po 1.160,25 DEM, skupaj z DDV v znesku 123.798,00 DEM. (3) Ugotovi se, da je tožnik iz naslova najemnine po citirani pogodbi do vključno oktobra 2000 plačal tožencu in njegovemu pravnemu predniku najemnino za 17 mesecev v znesku 19.724,25 DEM z DDV. (4) Ugotovi se, da znašajo tožnikova vlaganja v poslovne prostore toženca v pritličju stavbe v R. 10,881.120,00 SIT ali 101.934,68 DEM. (5) Preostala tožnikova plačilna obveznost do izteka najema iz naslova najemnine znaša 104.073,75 DEM skupaj z DDV in se pobota s tožnikovimi vlaganji v ta lokal v znesku 101.934,68 DEM, razliko 2.139,07 DEM pa je tožnik dolžan plačati tožencu, za avgust 2008 znesek 1.160,25 DEM, za september 2008 pa znesek 978,82 DEM, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. (6) Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse v 15 dneh pod izvršbo.

2Višje sodišče v Celju (sodišče druge stopnje) je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3Tožeča stranka je proti sklepu sodišča druge stopnje vložila revizijo, s katero je uveljavljala bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (Vrhovnemu sodišču) je predlagala, da sklepa nižjih sodišč razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je priglasila revizijske stroške, vendar jih ni specificirala. 4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, vendar se nanjo nista odzvali.

5Revizija je delno utemeljena.

6Razlogi sodišča prve stopnje:Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je ugotovitvena tožba oblika pravnega varstva, urejena po procesnem pravu. Z njo se zahteva ugotovitev obstoječe pravice ali pravnega razmerja. Poudarilo je, da ugotavljanje dejstev ni predmet ugotovitvene tožbe in da ugotovitvena tožba glede zahtevka, ki je že zapadel, ni dovoljena (za dospele obveznosti se lahko vloži tožba na izpolnitev). Navedlo je tudi, da je pravni interes za ugotovitveno tožbo podan v primeru, ko je stranka negotova glede svojega pravnega položaja. Tako je zavrglo tožbo v 1. točki predloga zato, ker ni bil izkazan pravni interes za ugotovitev ničnosti pogodbene določbe - tožeča stranka namreč v tej zvezi ni postavila dajatvenega zahtevka. Ker ugotovitve še tako pomembnih dejstev ne morejo biti predmet ugotovitvene tožbe, je zavrglo tožbo tudi v 2., 3., 4. in v 5. točki predloga - glede ugotovitve preostale obveznosti tožeče stranke. Za uveljavljani pobot (preostali del 5. točke predloga) pa je ugotovilo, da se le-ta lahko uveljavlja z nasprotno tožbo ali z ugovorom na pasivni strani, ne pa s tožbo.

7Razlogi sodišča druge stopnje:Sodišče druge stopnje se je strinjalo s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za ugotovitev delne ničnosti pogodbe (ker ni postavila dajatvenega zahtevka). Tudi glede nadaljnjih razlogov za zavrženje tožbe je sodišče druge stopnje pritrdilo sodišču prve stopnje. Dodalo je le, da tožbe ni bilo mogoče vrniti v popravo, ker ni šlo za formalne pomanjkljivosti iz 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Glede pobota pa je poudarilo, da 17. člen Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (v nadaljevanju: ZPSPP) daje pravico do pobota najemnine s stroški popravil, vendar ne način, kot ga uveljavlja tožeča stranka. Pravdno pobotanje, kakršno zahteva tožeča stranka, je namreč možno uveljavljati le s pobotnim ugovorom na pasivni strani oziroma z nasprotno tožbo.

8Razlogi Vrhovnega sodišča:Revizija je bila vložena iz vseh razlogov po prvem odstavku 370. člena ZPP. Vendar iz njene vsebine izhaja, da revidentka smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje: sodišče druge stopnje (pred njim pa sodišče prve stopnje) naj bi namreč nepravilno uporabilo določbe 108. in 181. člena ZPP. Zaključki (sodišča druge stopnje), ki jih revizija izpodbija so: (1) o nedopustnosti tožbe na uveljavitev pobota (in pomanjkanju interesa zanjo); (2) o pomanjkanju pravnega interesa za ugotovitev delne ničnosti najemne pogodbe in (3) o (ne)možnosti poprave oziroma dopolnitve tožbe.

9Kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, se dopustnost tožbe ocenjuje po pravilih procesnega prava. Uveljavljanje terjatve v pobot ni ne tožba ne nasprotna tožba in tudi ne vmesna ugotovitvena tožba. Je svojevrsten (nasprotnikov) zahtevek namenjen obrambnim (defenzivnim) ciljem. Kot tak predstavlja pravno varstvo posebne oblike.(1) Gre za uveljavljanje procesualnega zahtevka tožene stranke: le-ta trdi, da ima terjatev, ki naj se ugotovi in uporabi za pobot, s tem pa tudi za zavrnitev tožbenega zahtevka. ZPP torej ne pozna tožbe, s katero bi se zahtevalo pobotanje terjatev. Pozna le pobotni ugovor kot procesno dejanje tožene stranke; kot toženkino obrambno procesno dejanje.

10Iz navedenega sledi, da je stališče nižjih sodišč pravilno: vložena tožba na uveljavitev pobotanja ni dopustna. Zato jo je bilo treba zavreči. Pri tem je odveč razglabljanje o pravnem interesu zanjo. Revidentka bi namreč lahko postavila dajatveni zahtevek (na povračilo vlaganj) ali pa bi v morebitni pravdi na plačilo najemnine ugovarjala svojo terjatev iz naslova vlaganj v pobot.

11Vrhovno sodišče se v tem pogledu strinja s sodiščem druge stopnje glede pomanjkanja aktivne legitimacije za tožbo na uveljavitev pobotanja. 17. člen ZPSPP daje najemniku pravico do povračila stroškov za popravila, ki ne gredo v njegovo breme, ter možnost pobotanja teh stroškov z najemnino (pod določenimi pogoji). Torej lahko najemnik v primeru, če najemodajalec zahteva plačilo najemnine, postavi svoj nasprotni zahtevek na plačilo stroškov za popravila (bodisi v obliki pobotnega ugovora bodisi z nasprotno tožbo). Pri tem lahko poda pobotno izjavo tudi izvensodno.

12Glede tožbe na ugotovitev delne ničnosti najemne pogodbe pa Vrhovno sodišče pojasnjuje naslednje: Za tožbo na ugotovitev (delne) ničnosti pogodbe mora stranka izkazati pravni interes (glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 116/1998 z dne 6.1.1999, ter njegovo sodbo, opr. št. II Ips 355/1996 z dne 4.12.1996). Pravni interes je torej pogoj za dopustnost ugotovitvene tožbe, je splošna procesna predpostavka, ki mora biti podana, da lahko sodišče vsebinsko odloča o utemeljenosti zahtevka. Zapisano drugače: če stranka ne izkaže pravnega interesa na ugotovitev ničnosti, ni izpolnjena procesna predpostavka, vsebovana v drugem odstavku 181. člena ZPP. Pravni interes za ugotovitev ničnosti nekega pravnega posla se ne domneva.

13Sodna praksa in pravna teorija sta že večkrat zavzeli stališče, da pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo (glej sklep Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 90/1999 z dne 16.12.1999, in njegovo sodbo, opr. št. II Ips 17/1998 z dne 23.12.1998). Toda to velja za ugotovitev posameznega materialnopravnega upravičenja, ki se neposredno pokriva s tožbenim zahtevkom dajatvene tožbe. Ugotovitvena tožba pa je dopustna, kadar tožeča stranka izkaže, da njen pravni interes za ugotovitev obstoja pravnega razmerja sega preko konkretnega spornega zahtevka, ki je iz tega razmerja že zapadel.

14Ravno slednje pa izhaja iz navedb tožeče stranke. Revidentka je namreč tekom sodnega postopka trdila, da je sporna določba najemne pogodbe oderuška, ker ji preprečuje pobotanje vlaganj v poslovni prostor z najemnino. S tem je izkazala svoj pravni interes, ki sega preko konkretnega, že zapadlega zahtevka: interes je v tem, da se brani pred plačilom bodočih najemnin in morebitnim nalogom za izpraznitev poslovnega prostora. Ogroženost njenega pravnega položaja se nanaša na nezapadla upravičenja, na bodočo obveznost plačila najemnine. V primeru ugotovitve ničnosti sporne določbe najemne pogodbe bo lahko pobotala svoja vlaganja v poslovni prostor z najemnino. Pri tem je vseeno, ali bo to storila v pravdi ali izven nje.

15Revidentka je torej izkazala pravni interes za uveljavljanje delne ničnosti najemne pogodbe. Zato je Vrhovno sodišče sklepa nižjih sodišč v tem delu razveljavilo in (v razveljavljenem delu) zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo (meritorno) odločanje (prvi odstavek 379. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP; 1. točka izreka).

16Vrhovno sodišče odgovarja tudi na revidentkina zatrjevanja, da bi jo morala sodišča nižje stopnje za 2., 3., 4. in delno 5. točko tožbenega predloga v skladu s 108. členom ZPP pozvati k popravi oziroma k dopolnitvi tožbe. Vendar pa ugotavljanje dejstev (razen pristnosti oziroma nepristnosti listine ali če je tako določeno s posebnimi predpisi) ne more biti predmet ugotovitvene tožbe (glej sklepa Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 222/96 z dne 18.12.1997 in opr. št. VIII Ips 294/2005 z dne 6.12.2005). Ugotavlja se lahko le obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja (1. odstavek 181. člena ZPP). Ne gre torej za situacijo iz 108. člena ZPP: da bi bila tožba nerazumljiva ali da ne bi vsebovala vsega, kar je potrebno za njeno obravnavo. Gre preprosto za nedopustne zahtevke, postavljene v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 181. člena ZPP.

17V čem naj bi bila bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, revidentka ni pojasnila. Tudi preostalih uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni opredelila. Ob manjkajoči trditveni podlagi revizijski preizkus izpodbijanega sklepa v tej smeri ni bil mogoč. Uveljavljane kršitve torej niso podane. Ker je bila revizija v preostalem delu neutemeljena, jo je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrnilo (2. točka izreka).

18Odločitev o revizijskih stroških je Vrhovno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP; 3. točka izreka).

---------------

Op. št. (1): Prof. dr. J. Juhart: Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije; Ljubljana: 1961; stran 297.