VSRS Sodba III Ips 5/2005

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da odpoved pravici do pritožbe zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Idriji in plačilo denarnih sredstev na žiro račun toženca nimata pravnega učinka proti stečajni masi tožnika in tožencu naložilo, da tožniku povrne 26.141.314,32 SIT z zamudnimi obrestmi in pravdne stroške. Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

3Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

A. Relevantno dejansko stanje 4. Pravdni stranki sta se dogovorili, da bo tožena stranka nakazala tožeči stranki znesek 26.141.314,32 SIT, ta pa bo nakazala švicarski družbi C. S.A. znesek 124.945,25 USD. V ta namen sta dne 7.4.2000 sklenili pogodbo, ki sta jo poimenovali pogodba o prevzemu dolga. Dne 13.4.2000 sta sklenili dogovor v obliki notarskega zapisa o razveljavitvi navedene pogodbe, ki je dajal podlago za predlog za izvršbo, ta pa podlago za sklep o izvršbi. Upnica (tožena stranka) se je odpovedala pravici do pritožbe, izvršba pa je bila opravljena (sredstva so ji bila vrnjena) dne 14.4.2000.

B. Razlogi za zavrnitev revizije 5. Pravno dejanje, ki ga tožeča stranka izpodbija, je odpoved pravici do pritožbe zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Idriji in plačilo denarnih sredstev na žiro račun tožene stranke.

6Predlog za izvršbo je bil vložen na podlagi notarskega zapisa. Tega je tedaj veljavni Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, 78/98 - v nadaljevanju: ZIZ) uvrščal med izvršilne naslove (3. točka 17. člena). Tožeča stranka (bodoči stečajni dolžnik) je v izvršilnem postopku nastopala kot dolžnik. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor (2. odstavek 9. člena ZIZ). Če je sodišče ugotovilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni bil utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da je o njem odločilo kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena ZIZ). S tem, ko tožeča stranka izpodbija odpoved pravici do pritožbe, ima očitno v mislih vložitev takega ugovora, kot je bil opredeljen z določbo 2. odstavka 54. člena ZIZ, to še toliko bolj, ker ne pove, kaj naj bi sicer bila vsebina ugovora.

7Po določbi 1. odstavka 125. člena ZPPSL je mogoče izpodbijati vsako pravno dejanje dolžnika. Tako dejanje je zato lahko tudi procesno pravno dejanje. Med taka procesno pravna dejanja vsekakor sodi tudi odpoved pravnemu sredstvu. Odpoved ugovoru v izvršilnem postopku ni posebej urejena. V poštev pride smiselna uporaba določbe 1. odstavka 334. člena ZPP, ki ureja odpoved pritožbi (15. člen ZIZ).

8Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna.

9Tožnik bi torej moral v tej zadevi dokazati, da bi bila vložitev pritožbe zanj uspešna. Ker pa ni niti navedel, kakšne pritožbene razloge bi uveljavljal, niti ni videti, iz katerih uradoma upoštevnih razlogov bi pritožba lahko bila uspešna, se pokaže, da tožnik ne more uspeti z izpodbijanjem odpovedi pritožbi.

10Plačilo denarnih sredstev na žiro račun toženca je izvršila APP na podlagi določbe 1. odstavka 146. člena tedaj veljavnega ZIZ. Ta je določal, da se sredstva prenesejo z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi (razen če je bil ta sklep izdan na podlagi verodostojne listine). Ker je prenos sredstev imel pravno podlago v sklepu o izvršbi, samega prenosa sredstev ni mogoče izpodbijati, ne da bi se uspešno izpodbilo samo pravno podlago prenosa. Ker tega tožniku po zgoraj povedanem ni uspelo, je treba njegov celotni izpodbojni zahtevek zavrniti.

11Revident v reviziji predvsem napada stališče drugostopenjskega sodišča, da je pogodba o prevzemu dolga po svoji pravni naravi mandatna pogodba in da je zato treba uporabiti določbo 763. člena ZOR, ki naj bi dajala tožencu izločitveno pravico na znesku 26.141.314,32 SIT, ki ga je nakazal tožniku. Po zgoraj povedanem to ne more biti odločilno za odločanje o reviziji.

12Ker se je izkazalo, da uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (378. člen ZPP). Zavrnitev obsega tudi stroškovni del revizije.