VSRS Sklep VIII Ips 94/2000

1) Reviziji se ugodi, sklepa sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje.
2) Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero je zahtevala razveljavitev sklepa načelnika z dne 2.7.1998 in sklepa disciplinske komisije z dne 1.9.1998. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožba vložena po preteku roka iz 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90 - ZTPDR).

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je sklenilo, da tožnik trpi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo, ne da bi navedla revizijske razloge. V obrazložitvi revizije očita sodišču druge stopnje zmotno uporabo določila 83.

člena ZTPDR in opozarja, da je pravočasno, to je dne 17.11.1998, tožnik zahteval sodno varstvo zaradi molka drugostopnega organa.

Vložitev tožbe in prejem odločbe disciplinske komisije istega dne je samo naključje, ki po mnenju revizije ne more vplivati na pravočasnost vložitve tožbe. Revizija tudi poudarja, da je tožnik na obravnavi razširil tožbeni zahtevek tudi tako, da je zahteval razveljavitev drugostopne odločbe tožene stranke. Ker niti sodišče prve stopnje niti sodišče druge stopnje nista upoštevali celovitosti spora, je izpodbijani sklep nezakonit. Zato predlaga, da se reviziji ugodi.

V postopku po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na revizijo predlaga, da se le-ta kot neutemeljena zavrne.

Revizija je utemeljena.

Revizijsko sodišče je na podlagi pooblastila iz 371. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep le po uradni dolžnosti, saj revident revizijskih razlogov izrecno ni uveljavljal. V okviru uradnega preizkusa je revizijsko sodišče ugotovilo, da je bilo materialno pravo v obravnavani zadevi zmotno uporabljeno.

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 83. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja zavrglo tožbo kot prepozno. Svojo odločitev je oprlo na dejstvo, da je tožeča stranka na glavni obravnavi dne 13.10.1999 (list. št. 20) spremenila tožbo tako, da je poleg tožbenega zahtevka na razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 2.7.1998 uveljavljenega s pravočasno vloženo tožbo z dne 17.11.1998, zahtevala tudi razveljavitev sklepa disciplinske komisije z dne 1.9.1998. Ker je novo postavljeni zahtevek po pravni presoji sodišča prve stopnje samostojno podvržen predhodnemu preizkusu pravočasnosti vložitve, je ob ugotovitvi, da je bil uveljavljen po izteku roka iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR sklenilo, da ni podana procesna predpostavka za njegovo meritorno obravnavanje.

Po 2. odstavku 184. člena ZPP pomeni sprememba tožbe spremembo istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev, vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odstavek 185. člena). Privolitev tožene stranke pa ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet (spora) ali denarni znesek, ali če uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek po 3. odstavku 181. člena tega zakona (186. člen ZPP).

Tožnik, katerega prvotni zahtevek pod točko 1 tožbe (list. št. 3) se je glasil na razveljavitev sklepa načelnika z dne 2.7.1998, je zaradi okoliščine, da mu je bil po vložitvi tožbe (sicer istega dne, to je 17.11.1998) vročen dokončen sklep tožene stranke, zahteval na glavni obravnavi dne 13.10.1999 še razveljavitev tega sklepa. Zaradi te - po vložitvi tožbe - nastale okoliščine so bili izpolnjeni pogoji za privilegirano spremembo tožbe iz 186. člena ZPP (ki ga je glede na napotilno normo iz 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS - uporabiti), za katero privolitev tožene stranke ni potrebna. To je tudi razumljivo, saj je tožena stranka bila tista, ki ni ravnala skladno določbi 1. odstavka 83. člena ZTPDR in odločila o ugovoru tožnika v predpisanem roku 30 dni od njegove vložitve. Tožnik pa si je na podlagi istega zakonskega določila v zvezi s 105. členom ZDR zagotovil sodno varstvo svojih pravic z vložitvijo tožbe. Ker o vsebini zahtevka, uveljavljenega dne 17.11.1998, ni bilo še odločeno, je tožnik med postopkom svoj tožbeni zahtevek na glavni obravnavi dne 13.10.1999 (list. št. 20) na podlagi 186. člena ZPP spremenil. Zaradi ugotovljenih okoliščin na strani tožene stranke so bile tako podane predpostavke za spremembo tožbe kot predpostavke za kumulacijo zahtevkov.

Sprememba vsebine zahtevka - ki je materialnopravne narave - pa ni podvržena ponovnemu preizkusu poteka prekluzivnega roka iz 1.

odstavka 83. člena ZTPDR. Po tej določbi ima delavec, ki ni zadovoljen z dokončno odločitvijo prvostopnega organa v organizaciji ali če ta organ ne odloči v 30 dneh od vložitve zahteve oziroma ugovora, v nadaljnjih 15 dneh pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču. V primeru takoimenovanega molka organa pa ima delavec pravico do sodnega varstva tudi po preteku 15-dnevnega roka iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR. Skladno temu določilu je tožnik, ker drugostopni organ tožene stranke o njegovem ugovoru z dne 23.7.1998 ni odločil, dne 17.11.1998 vložil tožbo, ki jo je dne 13.10.1999 - kot že povedano - razširil tudi na ugotovitev nezakonitosti sklepa disciplinske komisije z dne 1.9.1998. V pravnem pouku tega sklepa je vsebovano napotilo delavcu, da lahko v 15 dneh od prejema tega sklepa začne postopek pred sodiščem pristojnim za delovne spore. To pa ne pomeni, da bi moral tožnik, ki je že imel vloženo pravočasno tožbo zaradi "molka" organa, vložiti novo tožbo v prekluzivnem roku iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR. Iz besedila pravnega pouka (ki upošteva ureditev iz 1. odstavka 83. člena ZTPDR) je povzeti, da se napotitev tožene stranke glasi na začetek postopka pred pristojnim sodiščem. To pa ne pomeni, če je bil postopek začet, ker drugostopni organ ni odločil v predpisanem roku o ugovoru delavca, ponovne vložitve tožbe zoper po preteku zakonskega roka sprejeto dokončno odločbo, temveč le nadaljevanje že začetega postopka z naknadno kumulacijo novega zahtevka. V prid takšni razlagi govori tudi načelo pravne varnosti.

Tudi če bi obveljala kot pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je drug zahtevek tožnik uveljavil po poteku roka iz 1. odstavka 83.

člena ZTPDR, bi moralo odločati o prvotnem, s pravočasno vloženo tožbo uveljavljenem zahtevku, ki ni bil umaknjen.

Ker so bile z zavrženjem tožbe in njene spremembe zmotno uporabljene določbe ZTPDR in ZDR, je revizijsko sodišče sklepa sodišča prve in druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (2. odstavek 380. člena ZPP).

O stroških je revizijsko sodišče odločilo na podlagi 165. člena v zvezi s 383. členom ZPP.