VSL sklep Cst 148/2014

Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnin, ki v naravi predstavlja poslovni prostor - pisarne v II. nadstropju poslovne stavbe na naslovu X, parkirna mesta ter shrambe v kletni etaži z ID znaki x, y in z, odločilo tako, da se opravi prodaja na podlagi javne dražbe z zvišanjem izklicne cene, ki je določena v višini 439.900,00 EUR, in določilo varščino v višini 21.995,00 EUR.

2Zoper sklep se je pritožila upnica Republika Slovenija iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja zmotno uporabo 1. točke drugega odstavka 345. člena v zvezi s sedmim odstavkom 345. člena ZFPPIPP.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je s sklepom o prvi prodaji določilo izklicno ceno nepremičnin na podlagi ocene vrednosti sodnega cenila za gradbeništvo in nepremičnine iz oktobra 2013 v višini ocenjene tržne vrednosti nepremičnin in odločilo, da se opravi prodaja na javni dražbi. Zahtevo za mnenje ločitvenega upnika je naslovilo na D. d.d. (objavljeno 3. 1. 2014). Nadalje je ugotovilo, da imenovani upnik v 15. dneh po objavi ni dal mnenja, zato so izpolnjene procesne predpostavke po četrtem odstavku 345. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP.

5Bistvo upnikove pritožbe je, da upnik, ki je po pritožbenih navedbah sicer po vrstnem redu tretji ločitveni upnik, meni, da je edini „pravi“ ločitveni upnik, zato bi moralo sodišče za mnenje vprašati njega. Predhodna upnika po njegovem mnenju nista ločitvena upnika, ker sta oba (D. d.d. in P. d.o.o.) pridobila ločitveno pravico v postopku s predhodno odredbo. Nadalje navaja, da ni prerekal predmetnih ločitvenih pravic v stečajnem postopku, vendar pa to iz razloga, ker za obstoj ločitvenih pravic obeh upnikov ob začetku stečajnega postopka ni bilo pogojev, najkasneje pa sta obe ločitveni pravici prenehali po sili zakona (novela ZFPPIPP-F) dne 7. 12. 2013.

6Višje sodišče ugotavlja, da iz stanja zadeve (osnovni seznam preizkušenih terjatev, prijavljenih v postopek stečaja, in dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, prijavljenih v postopek stečaja) izhaja, da sta upnika D. in P. prijavila ločitveni pravici na nepremičninah. Prvi na podlagi vpisa predznambe zastavne pravice na nepremičninah (sklep Okrožnega sodišča VI Pg 1403/2012 z dne 7. 8. 2012), drugi pa kot zastavno pravico na nepremičninah na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani In 756/2013 (izvršba na podlagi izvršilnega naslova) - iz prijave izhaja, da je predhodno pridobil predznambo zastavne pravice na podlagi sklepa o zavarovanju, vendar pa je predlog za izvršbo (In 756/2013) vložil že na podlagi izvršilnega naslova in s tem predznambo tudi opravičil; v tem delu pritožba ne povzema korektno stanja stečajne zadeve. Bistveno za to zadevo je, da sta obe ločitveni pravici priznani; prva za terjatev 885.842,00 EUR, druga za terjatev 259.604,80 EUR. Pritožnik sam navaja, da v postopku preizkusa terjatev ni vložil ugovora o prerekanju ločitvene pravice.

7V fazi prodaje in unovčenja stečajne mase upnik zamujenega ne more nadoknaditi, ker temu ta del postopka ni namenjen. Upniki ali upravitelj lahko terjatve in ločitvene pravice prerekajo v postopku preizkusa terjatev - to na podlagi prvega odstavka 303. člena ZFPPIPP velja tudi za ločitveno pravico. Po citirani določbi se za preizkus ločitvenih in izločitvenih pravic smiselno uporabljajo 61. do 63. člen, 65. do 67. člen, prvi do četrti odstavek 69. člena in 70. do 72. člen tega zakona. To pa pomeni, zlasti upoštevajoč prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP, da je terjatev (torej ločitvena pravica) priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom tega zakona in je ne prereka nihče od upnikov z ugovorom o prerekanju ločitvene pravice iz 63. člena ZFPPIPP. Iz dopolnjenega seznama in pritožbe izhaja, da ločitveni pravici tako D. kot tudi P. nista bili prerekani, zato se na podlagi prvega odstavka 67. člena in 303. člena ZFPPIPP štejeta za priznani. Po določbi 1. točke prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP se posebna pravila o prodaji premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, uporabljajo med drugim tudi za tiste ločitvene upnike, ki so pravočasno prijavili ločitveno pravico in je bila ta ločitvena pravica priznana.

8Glede na zgoraj navedene razloge višje sodišče zaključuje, da bi pritožnik zatrjevani pritožbeni razlog lahko uspešno uveljavljal zgolj v primeru, če bi bil podan zakonski dejanski stan iz 2. točke sedmega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ki določa, da če je premoženje predmet več ločitvenih pravic iz prvega odstavka tega člena, se drugi do šesti odstavek tega člena uporabljajo za mnenje ali soglasje ločitvenega upnika, katerega ločitvena pravica ima drugi ali poznejši vrstni red, če je skupni znesek terjatev, zavarovanih z ločitvenimi pravicami predhodnega vrstnega reda, manjši od vrednosti premoženja, ki se prodaja, ocenjenega po likvidacijski vrednosti. Že iz zgoraj povedanega, to pa tudi po pritožbi ni sporno, izhaja, da temu ni tako. Upnik pritožbo utemeljuje tudi na noveli ZFPPIPP-F, vendar neutemeljeno. Že pred omenjeno novelo je bilo ustaljeno stališče sodne prakse in teorije, da predznamba zastavne pravice na nepremičnini ne pomeni ločitvene pravice, vendar pa, kot je bilo že zgoraj poudarjeno, pritožnik bi to moral ugovarjati v postopku preizkusa terjatev in ločitvenih pravic.

9Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.