VSL sklep I Cp 38/2014

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (I. točka izreka), za oporočnega dediča je razglasilo M. M. ter za nujna dediča na podlagi zakona A. M. I. in B. K. (II. točka izreka) ter sklenilo, da je oporočni dedič M. M. dolžan zakonitima dedičema A. M. I. in B. K. na račun njunih nujnih dednih deležev vsakemu izplačati znesek 15.387,00 EUR v roku dveh let po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka). Odredilo je še, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri nepremičninah, ki so navedene v točki I/a izreka sklepa o dedovanju, vknjiži lastninska pravica na ime M. M. (IV. točka izreka).

2Proti sklepu o dedovanju je vložil pritožbo oporočni dedič M. M.. Navaja, da je dne 15. 6. 2012 podal dedno izjavo, s katero je izločal del premoženja. Tožbe na izločitev premoženja ni vložil, ker se je s sodedičema dogovarjal za sporazumno rešitev. Z dedno izjavo z dne 29. 5. 2013 sta se dediča M. M. in B. K. izrecno dogovorila, da se M. M. zaveže B. K. izplačati nujni dedni delež v višini 4.000,00 EUR v dveh obrokih po 2.000,00 EUR, pri čemer prvi obrok v znesku 2.000,00 EUR zapade v plačilo v decembru 2013, drugi obrok v znesku 2.000,00 EUR pa zapade v plačilo v decembru 2014. Sodišče navedenega dogovora ni upoštevalo in ga niti v razlogih izpodbijanega sklepa o dedovanju ni navedlo. Pritožnik se z vrednostjo nepremičnin, ki predstavljajo zaščiteno kmetijo, do katere višine je sodišče prišlo na podlagi podatkov GURS, ni strinjal, zato bi moralo sodišče prve stopnje angažirati izvedenca cenilca, ki bi ocenil zaščiteno kmetijo tako, da bi ugotovil njeno pravo in resnično vrednost. Prvo sodišče je tudi napačno ugotovilo, da predujem za cenitev vrednosti nepremičnin ni bil založen. Opozarja, da je bil v celoti oproščen plačila sodnih stroškov, kamor spadajo tudi vsi stroški glede izvedencev. Že v postopku je predlagal, da sodišče po izvedencu kmetijske stroke ugotovi gospodarsko moč kmetije ter da ugotovi tudi njegove socialne razmere, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.

3Pritožba je utemeljena.

4V konkretni zadevi gre za dedovanje zaščitene kmetije, za katero velja poseben režim dedovanja, ki ga določa Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG), kar pomeni, da se Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD) uporablja samo za tista vprašanja, ki v ZDKG posebej niso urejena (6. člen ZDKG). Na podlagi prvega odstavka 14. člena ZDKG v povezavi s 23. členom ZDKG lahko zakonec, zapustnikovi starši, zapustnikovi otroci in posvojenci ter njihovi potomci, ki jih je oporočitelj v oporoki prezrl ali jim je naklonil manj, kot bi dobili, če bi prišlo do dedovanja na podlagi zakona, zahtevajo izplačilo denarne vrednosti nujnega deleža po splošnih predpisih o dedovanju, ki jo izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Izjemoma lahko iz upravičenih razlogov deduje nujni dedič tudi zemljišče ali druge nepremičnine oziroma premičnine, če niso pomembne za zaščiteno kmetijo (tretji odstavek 15. člen ZDKG).

5S pisno oporoko je zapustnica vse premoženje (premično in nepremično premoženje, ki tvori zaščiteno kmetijo) namenila M. M., zakonita dediča A. M. I. in B. K. pa sta uveljavljala nujni dedni delež. Kot je razvidno iz spisa sta oporočni dedič in zakoniti dedič B. K. dosegla dedni dogovor o načinu in višini izplačila nujnega dednega deleža. Dogovor med dediči o višini in roku izplačila nujnega dednega deleža je rezultat pogodbene volje dedičev in je v zapuščinskem postopku možen. Prvo sodišče navedenega dogovora ni upoštevalo, čeprav ima po mnenju višjega sodišča vse potrebne obličnostne sestavine, razloge za nepriznanje dogovora pa v obrazložitvi odločbe ni navedlo, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je bilo že iz tega razloga potrebno ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in 6. členom ZDKG).

6Sodišče lahko na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo zniža vrednost nujnega deleža, če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije, pri tem pa se upoštevajo vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije. Socialne razmere pritožnika in gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije pa je potrebno v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZDKG upoštevati tudi pri določitvi roka za izplačilo nujnih deležev. Pritožnik je zmanjšanje nujne dednega deleža uveljavljal z vlogo z dne 15. 6. 2012. Sodišče prve stopnje se do gospodarske zmožnosti zaščitene kmetije ni opredelilo. Pri določitvi roka za izplačilo nujnega deleža je prvo sodišče zaključilo, da gospodarska zmožnost zaščitene kmetije ne bo znatno ogrožena, če oporočni dedič nujnima dedičema izplača nujne deleže v roku dveh let, pri čemer pa ni pojasnilo razlogov za takšno odločitev, prav tako pa se tudi ni opredelilo do socialnih razmer dediča v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZDKG, zaradi česar izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti in je tudi v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7V nasprotju s podatki spisa je tudi navedba sodišča, da dediči predujma za cenilce niso bili pripravljeni plačati, zaradi česar je sodišče vrednost nepremičnega premoženja ugotavljalo na podlagi podatkov GURS, čeprav se oporočni dedič s takšnim načinom cenitve ni strinjal. Kot izhaja iz listin v spisu je predujem za izvedenca kmetijske in gradbene stroke že založila zakonita dedinja A. M. I., medtem ko je bil oporočni dedič M. M. z odločbo Bpp 314/2011 z dne 26. 8. 2011 oproščen plačila stroškov postopka.

8V ponovljenem postopku se bo glede na navedeno moralo sodišče prve stopnje opredeliti do dednega dogovora, sklenjenega med oporočnim dedičem in zakonitim dedičem B. K. o višini in izplačilu nujnega deleža. S pomočjo izvedenca bo moralo ugotoviti vrednost zaščitene kmetije ter glede na predlog oporočnega dediča, da se nujni dedni delež zmanjša, ugotoviti tudi njeno gospodarsko zmožnost oziroma ugotoviti, ali so podani pogoji po 14. členu ZDKG za zmanjšanje nujnega deleža zakonitim dedičem oziroma dedinji ter pri postavitvi roka za izplačilo nujnega dednega deleža upoštevati tako gospodarsko zmožnost kmetije kot socialne razmere dediča in za odločitev navesti tudi razloge.