VSL sodba I Cpg 917/2012

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v izpodbijani I. točki izreka tako, da se tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne,
- v izpodbijani III. točki izreka pa tako, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe toženi stranki plačati stroške postopka v znesku 2.161,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od zamude do plačila.
II. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.
III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po prejemu te sodbe toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 899,91 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti, ki tečejo od zamude do plačila.
IV. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 8.969,21 EUR in zakonske zamudne obresti od 2.149.380,50 SIT od 20. 10. 2005 do 31. 12. 2006 ter od 8.969,21 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila (I. točka izreka);

- zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 21.980,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.183.455,50 SIT od 20. 10. 2005 do plačila ter od 84.000,00 SIT od 15. 3. 2006 dalje do plačila.“ (II. točka izreka);

- odločilo, da je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni toženi stranki plačati stroške tega postopka v znesku 657,38 EUR, po izteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Proti tej sodbi sta se pravočasno pritožili obe pravdni stranki.

3Tožena stranka se je pritožila proti I. točki izreka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži v plačilo pravdne stroške tožene stranke s pripadki. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

Tožeča stranka na pritožbo tožene stranke ni odgovorila.

4Proti II. in III. točki pa se je pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati še znesek 3.550,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2005 dalje do plačila ter povrniti pravdne stroške s pripadki. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe tožeče stranke kot neutemeljene ter priglasila stroške z njegovo sestavo.

5Pritožba tožene stranke je utemeljena, pritožba tožeče stranke pa ni utemeljena.

Predmet tožbenega zahtevka

6Tožeča stranka vtožuje plačilo zavarovalnine zaradi škode na stanovanju, ki je nastala v požaru dne 3. 8. 2005, po zavarovalni polici št. 1.617.565 z dne 27. 9. 2004, katere sklenitelj je bil zavarovanec P. R. kot lastnik stanovanja (A16). Tožbeni zahtevek utemeljuje na dveh pravnih podlagah: 1) 9. členu kupoprodajne pogodbe med P. R. kot prodajalcem in družbo S. d.o.o. kot kupcem (A2) in 2) vinkulaciji zavarovalne police št. 1.617.565 v korist tožeče stranke, za katero je dne 5. 12. 2005 zaprosil P. R. (A37) ter skladno s katero je dne 6. 12. 2005 tožena stranka tožeči stranki podala izjavo o vinkulaciji (B10).

7Tožeča stranka je zatrjevala, da je s kupoprodajno pogodbo med P. R. in družbo S. d.o.o. na tožečo stranko prešla pravica zahtevati izplačilo odškodnine skladno z zavarovalno pogodbo ter da vinkulacija predstavlja odstop terjatve (v zavarovanje) v korist tožeče stranke ter prehod pravice zahtevati odškodnino na tožečo stranko.

8Tožena stranka je ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Navajala je, da vinkulacija ne pomeni odstopa terjatev, predvsem ne tistih, ki so nastale pred vinkulacijo, saj v zavarovalniški praksi vinkulacija pomeni prepoved izplačila zavarovalnine za bodoče zavarovalne primere, ki se zgodijo po izdaji vinkulacijske listine. Tudi sicer pa v vinkulacijski listini ni navedena nobena terjatev, ki naj bi se prenašala, zato meni, da ne more iti za cesijo.

Sporno pravno vprašanje

9Sodišče prve stopnje je kot sporno opredelilo vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do odškodnine po vinkulaciji zavarovalne police. Zato je bistveno, ali je terjatev iz naslova zavarovalnine zaradi škode z dne 3. 8. 2005 prešla na tožečo stranko.

K pritožbi tožene stranke

10Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil v trenutku nastanka zavarovalnega primera zavarovanec tožene stranke P. R. To pomeni, da je njemu takrat nastala terjatev iz naslova zavarovalnine do tožene stranke. Kupoprodajna pogodba za predmetno stanovanje z dne 27. 9. 2005, sklenjena med P. R. kot prodajalcem in družbo S. d.o.o. kot kupcem, ustvarja učinke le med pogodbenima strankama(1). Zato 9. člen te pogodbe ne more predstavljati veljavnega temelja za odstop terjatve, katere imetnik je P. R., tožeči stranki, saj slednja ni bila stranka pogodbe.

11S pogodbo pa se lahko ustanovi pravica v korist tretjega. V takem primeru tretji pridobi lastno in neposredno pravico nasproti dolžniku, če ni dogovorjeno ali če ne izhaja iz okoliščin posla kaj drugega (prim. 126. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Iz 9. člena kupoprodajne pogodbe izhaja, da se P. R. kot prodajalec „zavezuje zavarovalno polico sklenjeno dne 27. 9. 2004 št. 1.617.565 istočasno s prejemom kupnine iz 4. čl. te pogodbe vinkulirati v korist L. (2) kot prejemnika morebitne odškodnine iz naslova požara z dne 3. 8. 2005“. Takšno določilo lahko predstavlja le pogodbo v korist tožeče stranke, s katero se je P. R. zavezal vinkulirati (oziroma smiselno odstopiti) sporno terjatev tožeči stranki. Vendar to še ne pomeni, da je bila s kupoprodajno pogodbo terjatev tožeči stranki tudi odstopljena. Slednja je kot tretji do P. R. pridobila le zahtevek za sklenitev pogodbe o odstopu terjatve. Ni pa s to pogodbo že postala njena imetnica.

12Tožeča stranka pa ni postala imetnica sporne terjatve niti z vinkulacijo zavarovalne police s strani P. R. v korist tožeče stranke dne 6. 12. 2005. Pravno zmotno je stališče tožeče stranke, da ni pomembno, kdo je vložil zahtevo za vinkulacijo temveč le, da se je tožena stranka z njo strinjala. Prav tako ni mogoče slediti njeni interpretaciji, da je bila z vinkulacijo zavarovalne police v korist tožeče stranke njej odstopljena že nastala terjatev iz naslova škode z dne 3. 8. 2005. Vinkulacija zavarovalne police pomeni vnaprej dano izjavo zavarovanca, da bo zavarovalnica po nastopu zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino določeni osebi oziroma, da se brez privolitve te osebe zavarovalnina zavarovancu ne sme izplačati (3). Gre za zastavo bodoče pogojne terjatve (4), katere namen je zavarovanje terjatve vinkulacijskega upravičenca iz drugega pravnega razmerja. Vinkulira se zavarovalna polica (zavarovalna vsota) in ne že obstoječa konkretna terjatev, ki je lahko predmet cesijske pogodbe (5). Instituta vinkulacije zavarovalne police, ki je specifičen zavarovalnemu pravu, zato ni mogoče enostavno enačiti z odstopom terjatve s pogodbo (v zavarovanje) (6).

13Po določilu 961. člena OZ pri odtujitvi zavarovane stvari preidejo pravice in obveznosti zavarovalca po samem zakonu na pridobitelja, razen če ni drugače dogovorjeno (7). S prodajo predmetnega stanovanja dne 27. 9. 2005 družbi S. d.o.o. je P. R. izgubil zavarovalni interes, pravice in obveznosti iz zavarovalne pogodbe pa so ex lege prešle na kupca (8). Zato vinkulacija z dne 6. 12. 2005 ne more biti veljavna in imeti kakršnihkoli pravnih učinkov. P. R. takrat namreč ni bil več zavarovanec po polici št. 1.617.565 za požarno zavarovanje, zato te police tudi ni mogel veljavno vinkulirati. Zavarovanec po predmetni polici je bil le do prehoda pogodbe in do takrat je užival pravice iz zavarovalnega kritja. Zato je tudi pridobil terjatev iz naslova zavarovalnega primera z dne 3. 8. 2005. Ker tožeča stranka v času zavarovalnega primera zavarovalnega interesa ni imela, bi morala biti ta terjatev nanjo prenesena s cesijo. Vinkulacija zavarovalne police namreč ni pravni posel, s katerim bi P. R. kot nekdanji zavarovanec tožene stranke dosegel prenos svoje obstoječe terjatve na tožečo stranko. Zato je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je njena aktivna legitimacija podana.

14Iz navedenega sledi, da je pritožba tožene stranke utemeljena. Ker je sodišče prve stopnje glede na ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (peta alineja 358. člena ZPP).

K pritožbi tožeče stranke

15Glede na pomanjkanje aktivne legitimacije tožeče stranke, kar je že obrazloženo pri pritožbi tožene stranke, je odločitev sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi tožbenega zahtevka v II. točki izreka izpodbijane sodbe iz sicer drugih razlogov pravilna. Pritožbeno sodišče zato na pritožbene navedbe tožeče stranke ni podrobneje odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

16Ker torej pritožba tožeče stranke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdilo (353. člen ZPP).

K odločitvi o stroških

17Sprememba sodbe sodišča prve stopnje v I. točki izreka in potrditev II. točke izreka je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških pravdnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP). Ker pritožnik odmeri prisojenih stroškov s strani sodišča prve stopnje (9) ni oporekal, je pritožbeno sodišče toženi stranki skladno z načelom uspeha priznalo stroške v višini 2.161,50 EUR. Zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremenilo tako, da je tožeči stranki te stroške naložilo v plačilo. V primeru zamude je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

18Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je pritožbeno sodišče priznalo tudi pritožbene stroške, in sicer nagrado za pritožbo 500 točk (tar. št. 21 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT (10)), 2 % pavšalnega zneska materialnih stroškov (13. člen OT), 20 % DDV (2. člen OT) ter sodno takso v višini 619,00 EUR, kar skupaj znaša 899,91 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). V primeru zamude je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do prenehanja obveznosti.

19Stroškov odgovora na pritožbo tožeče stranke pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP). Vse relevantne navedbe so bile namreč že podane tekom postopka pred sodiščem prve stopnje.

20Ker tožeča stranka v pritožbenem postopku ni uspela, sama krije svoje stroške, ki so ji nastali s pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Načelo relativnosti pogodbenih razmerij oziroma učinki inter partes.

(2) tožeče stranke

(3) Glej Pavliha: Zavarovalno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 161.

(4) Kar logično izhaja že iz same aleatorne narave zavarovalne pogodbe ter načela premoženjskih zavarovanj o potrebnem zavarovalnem interesu.

(5) Terjatev v vinkulacijski listini niti ni določljivo opredeljena; prim. Juhart v: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 573, 574.

(6) Prim. 417. člen in 426. člen OZ.

(7) T.i. cessio legalis. Z odtujitvijo zavarovane stvari zavarovanec namreč izgubi zavarovalni interes, ki s prenosom lastninske pravice preide na pridobitelja. Ker je zavarovalna pogodba aleatorne narave, pravice iz zavarovalnega kritja do prehoda pogodbe uživa odsvojitelj, šele s prehodom pogodbe pa pravice iz zavarovalne pogodbe preidejo na pridobitelja (več o tem Polajnar Pavčnik v: Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 880, 881; Pavliha: Zavarovalno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 180, 181; Ivanjko: Zavarovalno pravo, Zavarovalno poslovni inštitut, Maribor 2009, str. 198, 199.)

(8) Glej tudi 5. člen kupoprodajne pogodbe.

(9) Drugi odstavek 11. točke izpodbijane sodbe v zvezi z l. št. 153 v spisu.

(10) Prim. 41. člen Zakona o odvetniški tarifi.