VSL sodba I Cpg 1156/2012

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. in III. točki izreka potrdi.

II. Stranki sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo:

I. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 120944/2010 z dne 2. 9. 2010 ostane v veljavi v tistem delu, s katerim je toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki v višini 16.157,52 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- od zneska 1.794,31 EUR od 4. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 265,44 EUR od 4. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 704,24 EUR od 4. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 185,00 EUR od 4. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 131,00 EUR od 4. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 496,00 EUR od 4. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 163,00 EUR od 4. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 667,00 EUR od 14. 2. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 572,59 EUR od 23. 4. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 599,85 EUR od 23. 4. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 3.330,61 EUR od 23. 4. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 982,38 EUR od 23. 4. 2010 dalje do plačila,

- od zneska 6.265,94 EUR od 23. 4. 2010 dalje do plačila in

- od zneska 36,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2010 dalje do plačila.

II. Sklep o izvršbi se zaradi umika tožbenega zahtevka za znesek 200,00 EUR razveljavi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti za njene nadaljnje pravdne stroške znesek 1.686,00 EUR v 15 dneh po prejemu te odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku 15-dnevnega roka do poplačila obveznosti.

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Izpodbija jo iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, odločitev o stroških pa pridrži za končno odločbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka je na vloženo pritožbo odgovorila, vendar po poteku 15 dnevnega roka, zato višje sodišče odgovora na pritožbo ni upoštevalo (drugi odstavek 344. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

4Pritožba ni utemeljena.

5Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da je bil, kot je razvidno iz podatkov poslovnega registra pri AJPES, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 1696/2013 z dne 4. 11. 2013 v sodni register vpisan začetek stečajnega postopka nad toženo stranko. S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o ZPP). Stečajni postopek je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Zato je višje sodišče ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP tudi ne glede na to prekinitev po seji senata izdalo odločbo.

6Tožena stranka v pritožbi uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče v izpodbijani sodbi na več mestih omenja listine, ki naj bi jih tožena stranka v spis vložila prepozno, pri čemer ni jasno, ali je sodišče te listine upoštevalo ali ne. Iz 10. točke obrazložitve po mnenju tožene stranke izhaja, da naj bi bile to listine, ki jih je v spis vložila tožena stranka na drugem naroku. Vendar je ta pritožbeni očitek neutemeljen, saj sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni in skladni, višje sodišče jo je lahko preizkusilo, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo nobenih kršitev postopka, ki bi vplivale na pravilnost ali zakonitost sodbe.

7Tožena stranka sodišču prve stopnje očita, da v zvezi s pravočasnostjo listin ni sprejelo nobenega sklepa. Trdi, da iz zapisnika prvega naroka za glavno obravnavo izhaja, da je tožeča stranka v spis vložila pripravljalno vlogo, v zvezi s katero je tožena stranka sodišče zaprosila za rok za odgovor. Vendar je trditev, da iz zapisnika izhaja, da sodišče ni določilo roka, v katerem mora tožena stranka podati odgovor na vlogo in predložiti dokaze, neutemeljena. Iz podatkov spisa je namreč razvidno, da je tožeča stranka na naroku 7. 2. 2012 (list. št. 134) vložila pripravljalno vlogo, katere izvod je prejela tožena stranka, sodišče pa ji je dalo rok 25 dni, da navedbeno in dokazno odgovori na vlogo. Tožena stranka je v roku odgovorila, in sicer z vlogo z dne 5. 3. 2012 (list. št. 148 spisa), v kateri je navedla, da so bili vsi računi po predlogu za izvršbo, razen računa št. 20097480, ki ga ni prejela, poplačani, kot dokaz je priložila listine v prilogi B2 - B5, kar vse je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi upoštevalo.

8Na naroku z dne 27. 3. 2012 pa je tožena stranka pripravljalno vlogo z dne 5. 3. 2012 še dopolnila z dodatnimi dokazi in v zvezi s tem trdi, da je predlagala dokaze, ki so dodatno potrjevali njene navedbe in ker teh dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku za glavno obravnavo, so vse listine, ki jih je tožena stranka v spis vložila na naroku 27. 3. 2012, pravočasne, česar pa iz obrazložitve sodbe ni mogoče zaznati. Upoštevaje dejstvo, da je imela tožena stranka možnost na navedbe in dokaze tožeče stranke odgovoriti v vlogi z dne 5. 3. 2012, sodišče prve stopnje listine, ki jo je tožena stranka vložila na naroku 27. 3. 2012 (priloga B6), ne bi smelo upoštevati. Ne drži pa niti, da se sodišče v sodbi do tega ni opredelilo. Iz obrazložitve sodbe namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje tudi to listino, izpisek plačil tožene stranke (B6), upoštevalo, čeprav je sicer navedlo, da je bil predložen prepozno. Do listine se je namreč dokazno opredelilo; navedlo je, da zatrjevanega plačila ne izkazuje. Kršitev določbe prvega odstavka 286. člena ZPP je bila tako storjena kvečjemu v škodo tožeče stranke in torej toženi stranki v korist, zato je tudi ta pritožbeni očitek neutemeljen.

9Tožena stranka trdi še, da sodišče ni sprejelo dokaznega sklepa glede vseh predlaganih dokazov, saj je tožeča stranka na prvem naroku predlagala zaslišanje K. D., sodišče pa s tem v zvezi ni sprejelo dokaznega sklepa, čeprav predlog ni bil umaknjen. Navedeno ne drži, prvi dokazni sklep je sodišče sprejelo na naroku 7. 2. 2012, pri čemer je izrecno navedlo, da se sklep lahko dopolni v smislu dokaznih navedb tožene stranke, če bodo prispele pravočasno (prim. tudi četrti odstavek 287. člena ZPP). Da je bil predlog tožeče stranke z zaslišanjem K. D. zavrnjen, pa izhaja iz dokaznega sklepa na naroku z dne 27. 3. 2012, v katerem je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, katere dokaze je sprejelo, s tem pa je tudi smiselno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem K. D.. Dokazni sklep je dovolj obrazložen, tožena stranka pa mu na naroku niti ni oporekala, zato je uveljavljanje te kršitve v pritožbenem postopku neupoštevno (286.b člen ZPP). Ne glede na to pa je zaslišanje K. D. predlagala tožeča stranka, zaradi česar toženi stranki pravice v tem postopku tudi dejansko niso bile kršene.

10Neutemeljene pa so nadalje tudi trditve, da je računovodska kartica, s katero je tožena stranka izkazovala, da je prejete račune plačala, računovodski dokument, sestavljen v skladu z računovodskimi predpisi, ki predstavlja verodostojno listino, zato je povsem ustrezen dokaz za potrjevanje zatrjevanih dejstev. Računovodska kartica je enostranska listina, pri čemer, ne glede na to, da gre za verodostojno listino, predstavlja zgolj listino tožene stranke o njeni računovodski evidenci, ne dokazuje pa, da je bilo zatrjevano plačilo res izvedeno. Ob dejstvu, da je tožeča stranka plačilo prerekala, tožena stranka zato plačil ni izkazala. Očitki tako zmotno ugotovljenega dejanskega stanja kot tudi zmotne uporabe materialnega prava so zato neutemeljeni, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna in zakonita.

11Ker v zvezi s III. točko izreka sodbe tožena stranka ni navedla posebnih pritožbenih razlogov in so stroški postopka pravilno odmerjeni, višje sodišče pa v sodbi tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

12Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka, ki je, kot je višje sodišče ugotovilo v 3. točki te obrazložitve, na pritožbo odgovorila prepozno, pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.