VSRS Sklep II DoR 118/2014

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je

toženki naložilo plačilo odškodnine v višini 0,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter odločilo še o stroških. Obrazložilo je, da je za nesrečo nedvomno odgovoren toženkin zavarovanec, tožnik pa je v 10 % soprispeval k nesreči. Sodišče je tožniku za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečih in nevšečnosti pri zdravljenju priznalo 16.000,00 EUR, iz naslova strahu 1.000,00 EUR, iz naslova zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.000,00 EUR in iz naslova skaženosti 2.000,00 EUR, skupno 22.000,00 EUR. Na dan sojenja je valoriziralo že plačano odškodnino (17.000,00 EUR) in ob upoštevanju tožnikovega soprispevka, je toženki naložilo zgolj še plačilo 0,50 EUR. Plačilo odškodnine za premoženjsko škodo pa je zavrnilo, ker je bila v utemeljeni višini (119,25 EUR) že v celoti plačana.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavr

nilnem delu spremenilo tako, da je toženki naložilo plačilo še 7.262,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Spremenilo je odločitev glede temelja tako, da je odpravilo tožnikov soprispevek. Zvišalo je odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečih in nevšečnosti pri zdravljenju na 18.000,00 EUR in iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti na 6.000,00 EUR. Skupno je torej priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 27.000,00 EUR, zato je ob upoštevanju valorizirane že plačane odškodnine toženki naložilo še plačilo 7.250,00 EUR. Ker je bil izključen tožnikov soprispevek, je tožniku priznalo še 13,24 EUR odškodnine za premoženjsko škodo.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter postavlja naslednji vprašanji: (1) ali je bila tožniku po višini prisojena pravična denarna odškodnina; (2) ali so v konkretni zadevi razlogi o odločilnih dejstvih ostali nejasni, ker sodišče prve stopnje ob diametralno nasprotujočih si mnenjih ni imenovalo novega izvedenca medicinske stroke travmatologa. Navaja, da glede prvega vprašanja odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse VS RS (II Ips 40/2009, II Ips 91/2003, II Ips 862/2008, II Ips 606/2003, II Ips 789/2007, II Ips 482/2007, II Ips 352/2000). Glede višine odškodnine sodišči nista upoštevali individualne in objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki narekujeta višjo odškodnino za

telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju (zvišanje za 2.000,00 EUR), strah (zvišanje za 1.500,00 EUR), zmanjšanje življenjske aktivnosti (zvišanje za 4.000,00 EUR) in skaženost (zvišanje za 500,00 EUR). Meni, da sodišča v podobnih primerih priznavajo

odškodnino v višini 40 - 46 povprečnih plač. Glede drugega vprašanja navaja, da je i

zvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, diametralno nasprotno drugim izvedenskim mnenjem drugih oškodovancev v istovrstnih dejanskih stanjih, drugačne ugotovitve glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa so izhajale že iz predpravdnega izvedenskega mnenja dr. J. P., ki sta ga pravdni stranki skupno

angažirali. Kljub navedenemu pa sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu tožnika po postavitvi novega izvedenca, ki bi lahko pojasnil nejasnosti v različnih ugotovitvah različnih izvedencev, sodišče druge stopnje pa je potrdilo takšno napačno odločitev, posledično pa so razlogi o odločilnih dejstvih ostali nejasni (kršitev 254. člena

Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)

in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).