VSRS Sklep X Ips 36/2014

I. Revizija se zavrže.
II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je A. A. (v nadaljevanju revident) vložil revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

2Revident je reviziji priložil sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju I D 639/2012 (I D 690/2012) z dne 27. 2. 2013, iz katerega izhaja, da je B. B. - tožeča stranka umrla dne 25. 8. 2012, torej po vložitvi tožbe in pred izdajo izpodbijane sodbe ter da je njen edini dedič. Kljub temu, da po podatkih iz spisa navedeni sklep o dedovanju še ni pravnomočen, je revident z njim izkazal pravni interes za vložitev revizije. Kot verjetni univerzalni pravni naslednik tožeče stranke je namreč z verjetnostjo izkazal, da bi ugoditev reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi se z ugoditvijo reviziji izboljšal njegov pravni položaj (enako sklep Vrhovnega sodišča I Up 32/2012).

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. alineje drugega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje, št. 46404-150/97-40 z dne 9. 3. 2012, s katero je to zavrnilo predlog tožeče stranke, da se za nično izrečejo odločba Komisije za izvedbo komasacijskega postopka na komasacijskem območju Visoko, št. 462-01/1982-08 z dne 2. 4. 1984, odločba Komisije za izvedbo komasacijskega postopka v k.o. ... k.o. ... in k.o. ..., Občine Kranj, št. 462-01/1982-08 z dne 22. 5. 1992 in odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, št. 46404-150/97 z dne 13. 12. 2005. Odločbo z dne 2. 4. 1984 je drugostopenjski organ na podlagi pritožbe tožeče stranke odpravil, nakar je bila izdana odločba z dne 22. 5. 1992. Iz slednje izhaja, da je tožeča stranka vložila v komasacijski sklad komasacijskega območja k.o. ..., k.o. ... in k.o. ... zemljišča s parcelnimi številkami 990, 1004, 1005, 1012, 1013, 1050, 1103, 1154, 1052/2, vse k.o. ..., v skupni vrednosti 1.434.671 cenilnih enot (c.e.), iz komasacijskega sklada pa se ji v isti k.o. dodelita zemljišči s parcelnima številkama 1869 in 1882, v skupni vrednosti 1.407.010 c.e.. Razliko 27.661 c.e. oziroma 86.769,00 SIT se tožeči stranki izplača. Z odločbo z dne 13. 12. 2005 je drugostopenjski organ delno ugodil pritožbi tožeče stranke. Iz odločbe med drugim izhaja, da znaša skupna vrednost vloženih zemljišč 1.333.375 c.e., skupna vrednost dodeljenih zemljišč pa 1.193.365 c.e.. Razliko 140.010 c.e. oziroma 3.714.465,00 SIT se tožeči stranki izplača z valorizacijo glede na gibanje cen življenjskih potrebščin na dan izplačila.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje.

7Zelo

hude

posledice

kot pogoj za dovoljenost revizije so nedoločen pravni pojem, katerega izpolnjevanje je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej, zato mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) opisati konkretne posledice in konkretne razloge, zaradi katerih so te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

8Revident v obravnavani zadevi zelo

hude

posledice

izpodbijane odločitve utemeljuje z navedbami, da je bila „zavrnjena zahteva za ugotovitev ničnosti komasacijskih odločb“, da so bile tožeči stranki „kršene pravice s tem, ko so organi mimo njenega zahtevka odločali o odškodnini zaradi razlike v vrednosti med vloženimi in dodeljenimi zemljišči, čeprav je ni zahtevala, saj je zahtevala vrnitev v naravi“. Glede pravnega interesa za vložitev revizije navaja, da 281. člen Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) daje podlago za odpravo pravnih posledic, ki so nastale zaradi odprave odločbe, št. 462-01/1982-08 z dne 2. 4. 1984, zaradi česar ne drži ugotovitev upravnega organa, da si tožeča stranka ne bi mogla izboljšati položaja. Navaja, da „pravni položaj, kakršen je bil pred izdajo odločbe, št. 462-01/1982-08 z dne 2. 4. 1984, vse do danes ni bil izpostavljen /.../, zaradi česar so vse odločbe izdane v nasprotju z ZUP in tudi v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-26/97 z dne 13. 7. 2000, torej so nične“.

9Po oceni Vrhovnega sodišča revident ne navaja konkretnih posledic, ki jih ima zanj izpodbijana odločitev, niti konkretnih razlogov, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude. Revident dovoljenost revizije utemeljuje zgolj s sklicevanjem na domnevno zmotno uporabo materialnega prava in kršitev procesnega prava, kar pa samo po sebi še ne utemeljuje nastanka zelo hudih posledic. Poleg tega je vprašanje dovoljenosti revizije ločeno od vprašanja utemeljenosti revizijskih razlogov. Slednje se presoja šele v primeru dovoljenosti revizije. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče presodilo, da pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

10Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani je predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek o reviziji ugodilo s sklepom I U 642/2012 z dne 13. 1. 2014.

11Glede na to, da revident izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

12Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.