VSRS Sklep VIII Ips 56/2014

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 2008306 z dne 27. 9. 2011 in z dne 24. 10. 2011 o zavrnitvi zahteve za ponovno odmero višine starostne pokojnine ter zahtevek za ponovno odmero starostne pokojnine, pri kateri bo tožena stranka v osnovi za odmero pokojnine upoštevala tudi plačilo 3.020,12 EUR v letu 1992 iz naslova plačila obveznic, ter zahtevek za plačilo ustrezne razlike pokojnine.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot nedovoljeno zavrglo, ker tožničin pooblaščenec, ki je v njenem imenu vložil pritožbo, ni odvetnik in ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Tako glede na določbe tretjega odstavka 87. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožbe ni vložila upravičena oseba.

3Zoper pravnomočno odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožnica po svojem pooblaščencu revizijo, s tem da v njej navaja, da jo vlaga zoper sodbo sodišča druge stopnje, pri tem pa navaja podatke, ki se sicer nanašajo na sklep o zavrženju pritožbe. Navaja, da pooblaščenec, ki je v imenu tožnice prevzel zastopanje med postopkom pred sodiščem prve stopnje, pomotoma ni predložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Sodišče prve stopnje je to očitno spregledalo in mu ne glede na to vročilo sodbo sodišča prve stopnje. Brez predložitve ustreznega potrdila pooblaščenec ni bil upravičena oseba za vročitev sodbe. Zato bi moralo sodišče takoj po vložitvi pritožbe po uradni dolžnosti razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe drugega odstavka 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Zato predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in „izpodbijano sodbo“ spremeni tako, da tožničinemu tožbenemu zahtevku ugodi. Hkrati tožnica po vsebini dejansko napada zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

4Revizija ni utemeljena.

5Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo (na podlagi četrtega odstavka 384. člena ZPP pa tudi izpodbijani sklep) samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6Glede na to, da je na podlagi tretjega odstavka 87. člena ZPP lahko pooblaščenec v postopku pred okrožnim, višjim in Vrhovnim sodiščem samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, pooblaščenec pa niti v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki ima položaj okrožnega sodišča, niti ob vložitvi pritožbe na višje sodišče ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče zavrglo njegovo pritožbo kot neutemeljeno na podlagi 352. člena v zvezi s 343. členom ZPP. Ob zavrženju pritožbe sodišče druge stopnje z vidika pritožbenih razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne preizkuša in to velja tudi za bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere sicer ob veljavni pritožbi sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato revizija sodišču druge stopnje neutemeljeno očita neupoštevanje določb 350. člena ZPP oziroma bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tem.

7Kolikor tožnica v reviziji po vsebini izpodbija sodbo o zavrnitvi tožbenega zahtevka, lahko gre le za sodbo sodišča prve stopnje, saj sodba sodišča druge stopnje o tem ne obstaja. Zato sodišče teh revizijskih navedb ni moglo upoštevati, saj je z revizijo mogoče izpodbijati le pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP).

8Glede na navedeno je sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.