VSM sodba I Cp 1287/2013

Pritožbi se ugodi in vmesna sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki glasi:

„ I. Tožena stranka SOD, L. je dolžna plačati odškodnino v znesku 217.684,04 DEM v evrski protivrednosti 111.085,65 oziroma vsaki tožeči stranki glede na njegov delež in sicer izračunano v EUR:
1. M.M., 2.524,64
2. P.M., 1.262,33
3. G.B., 2.524,64
4. P.O., 2.524,64
5. G.R., 2.524,64
6. K.M., 1.262,33
7. P.M., 1.262,33
8. V.I., 5.049,28
9. N.J., 2.524,64
10.D.M., 5.049,28
11. H.F., 10.098,56
12. K.F., 5.049,28
13. K.M., 7.573,92
14. G.J., 5.049,28
15. B.Z., 5.049,28
16. B.I., 5.049,28
17. M.I., 5.049,28
18. G.F., 5.049,28
19. H.M., 2.524,64
20. T.S., 2.524,64
21. H.T., 2.524,64
22. F.F., 1.282,33
23. G.K., 2.524,64
24. K.M., 2.524,64
25. P.M., 7.573,92
26. G.Š., 2.524,64
27. M.A., 10.098,56
v obliki obveznic s pripadajočimi obrestmi v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, sedaj Slovenska odškodninska družba, v roku 3 mesecev po pravnomočnosti te sodbe.
II. Tožena stranka je nadalje dolžna plačati tožečim strankam povzročene pravdne stroške tega postopka, ki bodo specificirani tekom postopka“ zavrne, in

podrejeni tožbeni zahtevek, ki glasi:
„I. Tožena stranka SOD, L. je dolžna plačati odškodnino v znesku 217.684,04 DEM v evrski protivrednosti 111.085,65 oziroma vsakemu bivšemu članu AS S glede na njegov delež in sicer izračunano v EUR:
1. M.J., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do 19.02.1959 in M.M., roj. Ž., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do 24.06.1970 obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
2. N.E., poročeni P, slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do 12.04.1968, 4/88 deleža ali 5.049,33 EUR
3. T.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do 12.05.1976, 2/88 deleža ali 2.524,66 EUR
4. P.R., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do 1980, 2/88 deleža ali 2.524,66 EUR
5. Ž.Š., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 07.06.1952 in Ž.N., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 28.05.1976, obema 2/88 ali 2.524,66 EUR
6. Ž.J., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 22.03.1955, 2/88 ali 2.524,66 EUR
7.a) P.A., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 25.09.1978 in P.K., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 23.06.1969 obema 1/88 deleža ali 1.262,33 EUR
b) K.N., roj. G., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 1966, 1/88 ali 1.262,33 EUR
8. B.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 20.09.1972 in B.M., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 22.04.1972, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
9. N.J., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 01.02.1980 in N.A., slovenski in jugoslovanski državljanki do njene smrti 19.01.1994, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
10. L.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu in L.B., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 29.09.1975, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
11. H.S., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 16.11.1960 in H.T., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 31.12.1961, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
12.a) K.J., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 31.07.1985 in K.J., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 05.05.1990, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
b) T.S., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 23.03.1985 in T.A., roj. K., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do 11.10.2002, obema 2/88 ali 2.524,66 EUR
13. P.A., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 15.03.1961 in P.V., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 20.12.1985, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
14. G.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 01.11.1954 in G.T., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 14.01.1977, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
15. N.A., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do 04.06.1994, 4/88 ali 5.049,32 EUR
16. B.J., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 15.07.1994 in B.R., roj. G., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 10.07.2000, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
17. S.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 03.04.1971 in S.R., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 22.04.1987, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
18. Ž.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 08.01.1981, 4/88 ali 5.049,32 EUR
19. G.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 23.07.1976 in G.T., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 31.03.1978, obema 4/88 ali 5.049,32 EUR
20. H.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 15.06.1997 in H.T., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 16.03.2001, obema 2/88 ali 2.524,66 EUR
21. L.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 02.02.1972 in L.K., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 17.12.1985, obema 2/88 ali 2.524,66 EUR
22. B.I., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 07.02.1963 in B.M., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 07.12.1950, obema 2/88 ali 2.524,66 EUR
23. F.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do 20.09.1979 in F.R., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do 22.09.1993, obema 1/88 ali 1.262,33 EUR
24. G.Š., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 16.12.1980, 2/88 ali 2.262.66 EUR
25. M.Š., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 04.09.1962, 6/88 ali 7.573,98 EUR
26. P.Š., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 13.11.1991 in P.M., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 dalje, obema 2/88 ali 2.524,66 EUR
27. G.F., slovenskemu in jugoslovanskemu državljanu od 28.08.1945 do njegove smrti 15.04.1972 in G.T., slovenski in jugoslovanski državljanki od 28.08.1945 do njene smrti 09.12.1993, obema 2/88 ali 2.524,66 EUR
v obliki obveznic s pripadajočimi obrestmi v skladu z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu in Uredbo o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, sedaj Slovenska odškodninska družba v roku 3 mesecev po pravnomočnosti te sodbe.
II. Tožena stranka je nadalje dolžna plačati tožečim strankam povzročene pravdne stroške tega postopka, ki bodo specificirani tekom postopka,“ zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo odločilo, da je toženka odgovorna za škodo, ki so jo utrpeli tožniki oziroma njihovi pravni predniki zaradi nezmožnosti vrnitve premoženja (nepremičnin, katerih parcelne številke so razvidne iz sodbe sodišča prve stopnje) članom agrarne skupnosti.

2Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je v obravnavanem primeru bila agrarna skupnost ponovno vzpostavljena in organizirana kot solastniška agrarna skupnost, medtem ko so člani nekdanje agrarne skupnosti na odvzetem premoženju uživali skupno lastnino. Opisani razkorak pri urejanju premoženjskih pravic stare in nove skupnosti pomeni, da obseg in vrsta pravic članov ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti niso identični s premoženjskimi pravicami, ki so jih imeli člani nekdanje agrarne skupnosti ob njihovem odvzemu. Sodišče prve stopnje bi ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča moralo odločiti, da ni temelja za odškodnino na podlagi 10. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju ZPVAS). Toženka nadalje ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je bilo o tem, ali obstajajo ovire, ki po Zakonu o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) preprečujejo vračanje zemljišč v naravi ter glede izpolnjevanja pogoja državljanstva upravičencev, kakor tudi o tem, kdo so bili člani agrarne skupnosti, že pravnomočno odločeno pred matičnim upravnim organom, kot o predhodnem vprašanju. Toženka v postopku vračanja premoženja v naravi namreč ni sodelovala, niti ni bila obveščena o poteku postopka. Sodišče prve stopnje pri odločanju ni upoštevalo, da gre za dva povsem ločena postopka, saj se pred upravnim organom vračajo nepremičnine, sodišče pa odloča o odškodninskem zahtevku, za katerega upravni organ ni pristojen. Nazadnje pritožnica še izpostavlja, da tožniki niso izpolnili trditvenega in dokaznega bremena. Navesti bi morali, kdo je bil član novoustanovljene agrarne skupnosti ob vložitvi zahteve za vračilo podržavljenega premoženja, ob upoštevanju, da je morala biti zahteva vložena v prekluzivnem roku, kar je potrebno izkazati z vlogo za vrnitev podržavljenega premoženja po ZPVAS, iz katere je razviden tudi datum vložitve, ter z overjenim članskim imenikom, ki je bil v veljavi ob vložitvi zahteve. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen.

3Tožniki na pritožbo niso odgovorili.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje po preizkusu zadeve tako v smeri pritožbenih razlogov, kot tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede na pravilne dejanske ugotovitve v zadevi zmotno uporabilo materialno pravo, pri čemer po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ni ugotovilo, pritožnica pa tega pritožbenega očitka ni konkretizirala, pavšalnih pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ni moglo obravnavati in nanje tudi ne odgovoriti.

6Tožniki zahtevajo odškodnino po 10. členu ZPVAS, ki določa, da člani agrarnih skupnosti, ki zaradi pravne ali stvarne nezmožnosti za vrnitev premoženja ne morejo uveljaviti istovrstnih pravic, kakršne so imeli pred odvzemom teh pravic in zato menijo, da so oškodovani, lahko uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.

7V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZPVAS se premoženjske pravice, ki so bile odvzete članom agrarne skupnosti oziroma njihovim pravnim prednikom po predpisih iz 1. člena istega zakona, vrnejo na zahtevo članov agrarne skupnosti, organiziranih po tem zakonu. Šteje se, da je agrarna skupnost ponovno organizirana, ko je vpisana v register agrarnih skupnosti, ki je javna evidenca o agrarnih skupnosti in njihovem članstvu (prvi odstavek 6. člena ZPVAS). Predlog za vpis v register mora med drugim vsebovati tudi overjen članski imenik (drugi odstavek 7. člena ZPVAS). Na pomembnost vpisa v register agrarne skupnosti kaže tudi to, da brez odločbe o vpisu v register ni mogoče vpisati premoženjskih pravic agrarne skupnosti in njenih članov v zemljiško knjigo (peti odstavek 7. člena ZPVAS). Potrdilo o vpisu v register agrarnih skupnosti in overjen članski imenik z dokazili, da člani izpolnjujejo pogoje po tem zakonu, pa morata biti med drugim priložena tudi zahtevku za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti (tretji odstavek 9. člena ZPVAS), ki ga je bilo potrebno vložiti do 30. 6. 2001. Navedeno pomeni, da so vračilo podržavljenega premoženja lahko zahtevali le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile vzpostavljene in organizirane po ZPVAS do 30. 6. 2001, torej do datuma, do katerega je bilo mogoče vložiti zahtevo za vrnitev premoženja.(1)

8Tudi postopek uveljavljanja odškodnine po 10. členu ZPVAS je denacionalizacijski postopek, saj gre za plačilo odškodnine kot obliko denacionalizacije s strani zavezanca upravičencem, če premoženja niso dobili vrnjenega v naravi (po 9. členu ZPVAS). ZPVAS je namreč vsebinsko denacionalizacijski predpis.(2) Pri odločanju o določitvi odškodnine po 10. členu ZPVAS tako ne gre za klasični odškodninski spor, v katerem bi sodišče ugotavljalo vse elemente odškodninske odgovornosti. Gre za obliko denacionalizacije, kadar vrnitev premoženja kot primarna oblika denacionalizacije ni mogoča. Tako je določilo 10. člena ZPVAS potrebno razlagati predvsem v okviru določb tretjega poglavja ZPVAS, ki ureja vračanje premoženjskih pravic. Zato pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožnice, da bi morali tožniki z izpiskom iz registra agrarnih skupnosti dokazati, da so bili do izteka roka za vložitev zahteve iz drugega odstavka 9. člena ZPVAS vpisani kot člani v registru agrarnih skupnosti. Ker tega niso niti trdili niti dokazali, predložili so le novi članski imenik z dne 27. 12. 2012, niso upravičeni do vtoževane odškodnine po 10. členu ZPVAS. Jasno je, da ne more biti vsak upravičen do vračila premoženjskih pravic, ki so bile odvzete bivšim agrarnim skupnostim, pač pa so do tega upravičeni le člani agrarnih skupnosti, ki so jim bile oziroma njihovim pravnim prednikom odvzete premoženjske pravice, kar pa je potrebno dokazati, in sicer s prilogami, ki jih določa ZPVAS v tretjem odstavku 9. člena.

9Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da z odločbo upravnega organa še ni bilo odločeno o temelju odškodninskega zahtevka. O odškodninskem zahtevku po 10. členu ZPVAS odloča sodišče, upravni organ pa je dokončno odločil le o vrnitvi podržavljenih nepremičnin v naravi.

10Pritožbeno sodišče zaključuje, da tožniki niso dokazali vseh pogojev za določitev odškodnine, zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi toženke in izpodbijano vmesno sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, saj tožbeni zahtevek že po temelju ni utemeljen in se sodišču z višino ni bilo potrebno ukvarjati (člen 353 ZPP).

---.---

Op. št. (1) : Enako v sodbah U 1524/2006, III U 12/2011, U 1522/2002.

Op. št. (2) : Sklep VS RS II Ips 553/2001.