UPRS sodba in sklep I U 1275/2011

I. Tožba zoper taksni opomin, št. 02112-999/2009-15 z dne 20. 1. 2011, se
zavrže.
II. Tožba zoper plačilni nalog, št. 02112-999/2009-23 z dne 10. 3. 2011, se
zavrne.
III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim taksnim opominom za plačilo upravne takse, ki ga je prvostopni organ zaradi neplačila upravne takse za pritožbo zoper obvestilo prvostopnega organa, št. 02112-999/2009-2 z dne 20. 10. 2009, poslal prvemu tožniku in drugi tožnici, je organ naložil, da naj prvi tožnik in druga tožnica v roku 15 dni plačata redno takso in takso za opomin (višina redne takse za pritožbo po tarifni št. 2 taksne tarife ZUT v znesku 14,18 EUR in višina takse za opomin po tarifni št. 82 ZUP v znesku 10,64 EUR) v skupnem znesku 24,82 EUR, s pojasnilom o možnem plačilu takse. Drugostopni organ je z odločbo, št. 3532-23/2011-7 z dne 23. 3. 2011, v 2. točki izreka zavrgel pritožbo prvega tožnika in druge tožnice zoper navedeni taksni opomin. Navedel je, da je taksni opomin sporočilo taksnemu zavezancu, da je njegova zakonska obveznost plačati upravno takso za vlogo, ki jo je organ prejel, ter koliko ta obveznost znaša, ki nastane že po samem zakonu. Ker ne gre za upravno odločbo, pritožba po 246. členu ZUP ni dovoljena in jo je organ zavrgel.

S plačilnim nalogom, št. 02112-999/2009-20 z dne 10. 3. 2011, je prvostopni organ prvemu tožniku in drugi tožnici naložil plačilo upravne takse v skupnem znesku 24,82 EUR (redno upravno takso in takso za opomin) s pojasnilom o možnih načinih plačila, v obrazložitvi pa se je skliceval na določbe Zakona o upravnih taksah (v nadaljevanju ZUT). Drugostopni organ je z odločbo, št. 3532-23/2011-15 z dne 18. 4. 2011, zavrnil pritožbo prvega tožnika in druge tožnice zoper navedeni plačilni nalog. V obrazložitvi je navedel, da je prvostopni organ pravilno obravnaval njuno vlogo z dne 25. 10. 2010 kot pritožbo zoper obvestilo z dne 22. 9. 2009, saj to izhaja že iz samega naslova vloge, kot tudi iz njene vsebine, kar podrobneje opiše. Ker taksa ni bila plačana ne ob vložitvi vloge, kakor tudi ne po poslanem taksnem opominu, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je izdal plačilni nalog.

Tožbo so vložili prvi tožnik, druga tožnica in tretja tožnica (kot pravna naslednica lastninske pravice prvega tožnika in druge tožnice). Uvodoma so pojasnili, da je tekom postopka lastnica spornih zemljišč postala tretja tožnica A.A., ki naj jo sodišče, če bo presodilo, da je potrebno, šteje kot tožnico. Pojasnili so potek dosedanjega postopka, ki se je zaključil z izdajo obvestila z dne 20. 10. 2009, s katerim se niso strinjali, zaradi česar so vložili pritožbo, organ pa jim je nato posredoval taksni opomin oziroma nato še plačilni nalog, s katerim se tudi ne strinjajo. Organ je namreč geodetske podatke izvedel enostransko, s tem pa evidentno posegel v pravice, interese in pravne koristi tožnikov. Tožnikom tudi ni bila dana možnost v postopku. Tudi drugostopni organ je v odločbi o pritožbi zoper plačilni nalog le sledil vsem navedbam prvostopnega organa oziroma njegovim napakam. Predlagali so, da sodišče to tožbo obravnava skupaj s tožbo v zadevi, I U 916/2011. Tožniki so tudi opravili poizvedbe glede veljave spletnega obrazca za postopek usklajevanja podatkov katastra in tudi pridobili odgovor, iz katerega je tudi razvidno, da so postopki v zahtevah za uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb takse prosti od leta 2000, da bi moral organ za spremembe geodetskih podatkov novega zarisa in rabe zemljišč izdelati elaborate ter, da sprememb ne bi smel delati brez sodelovanja strank v postopku. Predlagali so, da sodišče tožbi ugodi, plačilni nalog odpravi ter jim prizna stroške tega postopka. V drugi dopolnitvi tožbe so še opozorili na nov naslov tretje tožnice A.A.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Sodišče uvodoma navaja, da je A.A. zaradi izkazanega pravnega interesa (pridobitve lastninske pravice na zemljiščih, na katera se nanaša obravnavana zadeva, med upravnim postopkom) obravnavalo kot tožnico v tem upravnem sporu.

Sodišče nadalje ugotavlja, da je tožbo tožnikov zoper taksni opomin treba zavreči. Po 2. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu le, če tako določa zakon (prvi odstavek). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek). Tožniki v tem upravnem sporu izpodbijajo taksni opomin za plačilo upravne takse, št. 02112- 999/2009-15 z dne 20. 1. 2011, s katerim je organ pozval prvega tožnika in drugo tožnico k plačilu upravne takse, za katero je nastala obveznost plačila po ZUT, torej že po zakonu. Ker torej s taksnim opominom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnikov, je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče še pripominja, da se zaradi povzetih ugotovitev in posledično sprejete odločitve ni spuščalo v vprašanje pravočasnosti vložene tožbe v tem delu (I. točka izreka).

V zvezi s tožbo tožnikov zoper plačilni nalog, št. 02112-999/2009-23 z dne 10. 3. 2011, pa sodišče ugotavlja, da je bil plačilni nalog izdan po tem, ko je bilo ugotovljeno, da prvi tožnik in druga tožnica nista plačala takse za pritožbo, ki sta jo vložila zoper prvostopni sklep, št. 02112-999/2009-14 z dne 20. 1. 2011. Tožniki ugovarjajo, da takse niso dolžni plačati, ker so postopki v zahtevah za uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb takse prosti že od leta 2000. Iz 5. točke 28.člena ZUT izhaja, da so taks oproščeni dokumenti in dejanja v postopku za popravo napak v odločbah, drugih listinah in uradnih evidencah. To pomeni, da je takse prosta le vloga (oziroma v obravnavanem primeru zahteva), s katero stranka predlaga oziroma zahteva popravo napake, ne pa tudi morebitna pritožba, ki jo stranka vloži zoper odločitev, izdano v postopku zaradi poprave napake. Izdaja plačilnega naloga je bila tako v skladu z 19. členom ZUT, ki določa, da ko organ, ki vodi postopek, ugotovi, da taksni zavezanec ni plačal takse v skladu s 16. členom zakona, izda plačilni nalog, ki velja kot odločba in s katerim naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh po prejemu naloga plača dolžno takso. Glede na navedeno sodišče ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na vsebino postopka, v katerem je bil izpodbijani plačilni nalog izdan, saj ne morejo vplivati na drugačno odločitev v zadevi.

Sodišče tako ugotavlja, da je izpodbijani plačilni nalog pravilen in na zakonu utemeljen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (II. točka izreka).

Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnikov je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 (III. točka izreka).