UPRS sodba IV U 128/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka, Ministrstvo za zdravje, je na podlagi 22.č člena Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB) izdala odločbo, da se pri deklici A.A., cepljenje proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s hemofilusom influence tip b s cepivom Infanrix, Hib+IPV ali s cepivom Pentaxim, ne opusti; prav tako se ne opusti cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam s cepivom Priorix ali s cepivom MMRVaxpro (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločila, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da sta starša deklice z dopisom 5. 10. 2010 in dopolnitvama 29. 10. 2010 in 3. 1. 2012 vložila predlog za opustitev cepljenja, ki sta ga utemeljila s podatkom, da je bila deklica pri 6 mesecih hospitalizirana zaradi bronhiolitisa, prvo leto pa je imela prisoten tudi atopijski dermatitis nepoznanega vzroka. Oslabljen imunski sistem in avtoimunske bolezni so prisotni tudi pri ostalih članih ožje družine, v družini pa so se pojavile tudi reakcije na cepiva. Predlogu je bila predložena tudi dekličina zdravstvena dokumentacija.

3Na podlagi 22.b člena ZNB, v povezavi z določbo 22c. člena istega zakona, je tožena stranka 10. 5. 2011 predlog za opustitev cepljenja poslala Komisiji za cepljenje (v nadaljevanju Komisija). Komisija je predlog obravnavala 5. 1. 2012 in v skladu s prvim odstavkom 22.b člena ZNB ocenila, da za izdajo mnenja dodatni zdravstveni pregledi niso potrebni, prav tako v obravnavani zadevi ni potrebna dodatna zdravstvena dokumentacija. Komisija je po pregledu predložene zdravstvene dokumentacije in predloga za opustitev cepljenja ter na podlagi razgovora z dekličino mamo ugotovila, da neposredne povezave med zdravstvenim stanjem deklice in razlogi za opustitev cepljenja iz drugega odstavka 22.a člena ZNB ni bilo mogoče najti. Pojasnila je, da alergije same po sebi ne predstavljajo razloga za opustitev cepljenja, sicer pa pri deklici z opravljenimi preiskavami niso bile dokazane. Kontraindikacij za cepljenje ne predstavlja niti obremenilna anamneza pri družinskih članih. Glede na trenutno epidemiološko situacijo širjenja ošpic po Evropi Komisija svetuje, da se cepljenje opravi čim prej.

4Strokovno mnenje Komisije je tožena stranka prejela 12. 1. 2012 in ga v skladu z določbo 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) dne 19. 3. 2012 poslala predlagateljema, ki sta v določenem 14 dnevnem roku sporočila, da se z mnenjem ne strinjata in zoper mnenje podala ugovore. Tožena stranka je po proučitvi mnenja in ugovorov zoper to mnenje zaključila, da niso utemeljeni, ker je bilo mnenje sprejeto na podlagi dekličine zdravstvene dokumentacije, ki predstavlja realno in verodostojno sliko zdravstvenega stanja deklice. Prav tako je kot neutemeljene zavrnila pripombe predlagateljev, ki se nanašajo na morebitne posledice cepljenja pri deklici in ugovore v zvezi z nepoznavanjem specifičnih lastnosti cepiv. Pojasnila je tudi, da morajo tudi starši ob uresničevanju starševskih pravic in obveznosti samoiniciativno pridobivati ustrezna znanja in informacije za izvajanje zdravega in pravilnega razvoja svojih otrok, pravica do obveznega cepljenja pa ne zajema predhodnega testiranja pacientov na alergije po posameznih sestavinah cepiv, pač pa se ta testiranja lahko opravijo na zahtevo pacienta oziroma staršev ali skrbnikov.

5V zvezi s predlogom predlagateljev za nadaljevanje postopka pa je tožena stranka pojasnila, da gre v primeru opustitve cepljenja za tako imenovani specialni postopek, kjer se določbe ZUP uporabljajo subsidiarno, ZNB kot specialni zakon pa v konkretnem primeru določa specialno postopkovna določila.

6Tožnika se z izpodbijano odločbo ne strinjata in v tožbi uveljavljata tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navajata, da sporna odločitev temelji na površnem in nestrokovnem mnenje Komisije, ki se do vsebine njunega predloga za opustitev cepljenja ni konkretno opredelila in je mnenje podala brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Tožena stranka je mnenje povzela, izpodbijane odločbe pa ni obrazložila v skladu z določbo 22.c in 22č. člena ZNB in določbo 214. člena ZUP. Vsebuje namreč pavšalno trditev, da zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja ne obstajajo, ni pa se tožena stranka opredelila do razlogov za opustitev cepljenja iz predloga in ugovora zoper mnenje, niti niso bile opravljene nobene poizvedbe in preiskave, s katerimi bi se proučili razlogi za opustitev, ali neopustitev cepljenja.

7Tožnika se ne strinjata z ugotovitvijo tožene stranke, da je proučitev zdravstvene dokumentacije, ki jo vodi otrokov lečeči zdravnik, zadosten dokument za odločanje o razlogih za opustitev cepljenja. Pojasnjujeta, da se v tej dokumentaciji ne beležijo pomembne informacije glede bolezenskih stanj otroka, niti bolezni v družini in sorodstvu. Sklicujeta se na določbo 22.c člena ZNB, po kateri mora komisija za ugotavljanje razlogov opustitve cepljenja, proučiti predlog za opustitev cepljenja in če oceni za potrebno zahtevati dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede. Oporekata tudi stališču tožene stranke, da pravica do obveznega cepljenja ne zajema predhodnega testiranja pacientov glede alergij na posamezne sestavine cepiv in da se ta testiranja lahko opravijo na zahtevo pacienta oziroma staršev. Sklicujeta se na določbo 22.a člena ZNB in menita, da je v primeru suma na alergije na sestavine cepiva, utemeljenost tega suma ugotavlja zdravnik ali pristojni organ. Kljub njunim pomislekom to ni bilo storjeno.

8Tožnika v nadaljevanju zatrjujeta kršitev 9. člena, v povezavi z 146. členom in 194. členom ZUP, ker Komisija ni odgovorila na njune, dne 13. 4. 2012 poslane ugovore zoper mnenje. Zahtevala sta namreč vsebinsko opredelitev in strokovno utemeljitev zakaj se cepljenje pri deklici ne opusti, ter predlagala ustno obravnavo. Posredovanje mnenja staršem ne zadošča, prav tako prej naštete zahteve ZUP ne morejo biti konzumirane z razgovorom pred Komisijo. Sklicujeta se na zadevo, ki jo je sodišče obravnavalo (U 2213/2008).

9Tožnika predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in jo vrne v ponovni postopek.

10Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

11Sodišče po vpogledu upravnih spisov in preučitvi izpodbijane odločbe ugotavlja, da je tožena stranka odločila pravilno in da je izpodbijana odločba izdana po pravilnem postopku ter ob pravilni uporabi materialnega prava, tožena stranka pa je za svojo odločitev navedla pravilne dejanske in pravne argumente. Sodišče se strinja z njeno utemeljitvijo in zato na tem mestu ne ponavlja razlogov izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

12Obvezno cepljenje je zakonsko urejeno z določbami 22. do 25. člena ZNB. ZNB v 22.a členu določa, da mora zdravnik, ki cepljenje opravlja, s pregledom osebe, ki se cepi in z vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo ter določa tudi razloge zaradi katerih se lahko cepljenje opusti. Predlog za opustitev obveznega cepljenja lahko poda bodisi zdravnik (če ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja), bodisi starši oz. skrbnik osebe, ki naj bi bila cepljena (četrti in peti odstavek 22.a člena ZNB). Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, ki ga odstopi komisiji, ta pa mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja predlog preučiti in po potrebi zahtevati dodatno dokumentacijo ali (in) dodatne zdravstvene preglede (22.a, 22.b, 22.c člen ZNB). O svoji presoji izda Komisija strokovno mnenje, ki ima naravo izvedeniškega mnenja in katerega vsebina mora biti skladna za določbami četrtega odstavka 22.c člena ZNB in drugega odstavka 193. člena ZUP. To svoje mnenje pošlje Komisija upravnemu organu , ki potem na tej podlagi izda upravno odločbo o opustitvi ali ne-opustitvi cepljenja (prvi odstavek 22.č člena ZNB).

13V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da so bile zgoraj navedene (postopkovne) določbe ZNB upoštevane. Skladno z določbo drugega odstavka 22c. člena ZNB je bil s starši (mamo) deklice pred komisijo opravljen razgovor. Strokovno mnenje je Komisija v roku iz tretjega odstavka 22.c člena ZNB poslala toženi stranki, ki strokovno mnenje vročila staršem (7. 4. 2012) ter ju pozvala, da se v skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP), v roku 14 dni o mnenju izrečeta, kar sta z vlogo z dne 20. 4. 2012 tudi storila. Glede na navedbo sodišče ugotavlja, da je tožena stranka spoštovale vse v določbah ZNB zahtevane postopkovne določbe, ki se nanašajo na odločanje o predlogu za opustitev cepljenja, zaradi vključitve staršev-predlagateljev postopka (razgovor pred Komisijo in vročitev strokovnega mnenja), pa ni prišlo niti do kršitve določbe ZUP, ki se v tem postopku uporabljajo subsidiarno. Iz tega razloga sodišče zavrača tožbeni ugovor, da so bile kršene določbe 9. člena ZUP, ki se nanašajo na sodelovanje stranke v postopku in določbe 194. člena ZUP, ki se nanašajo na podajo izvedenskega mnenja na ustni obravnavi in možnost postavljanja vprašanj in pojasnil izvedencu na ustni obravnavi.

14Sodišče kot neutemeljenega zavrača tudi tožbeni očitek, da se Komisija do vsebine njunega predloga za opustitev cepljenja ni konkretno opredelila in je mnenje podala brez preiskav in preverjanj zdravstvenih razlogov za opustitev cepljenja. Sodišče v zvezi s tem ugovorom ugotavlja, da je strokovno mnenje, katerega vsebino je tožena stranka v celoti povzela v obrazložitev svoje odločbe, sestavljeno v skladu z določbo četrtega odstavka 22.c člena ZNB, prav tako ima vse obvezne sestavine iz 22.č člena ZNB tudi izpodbijana odločba. Iz strokovnega mnenja Komisije in obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da predlogu tožnikov za opustitev cepljenja ni bilo ugodeno, ker pri deklici ne obstajajo zdravstveni razlogi za opustitev cepljenja, kar je bilo ugotovljeno s vpogledom v zdravstveno dokumentacijo deklice, kar nadalje pomeni tudi, da tožena stranka ni bila dolžna slediti določbi prvega odstavka 22.c člena ZNB in zahtevati dodatne dokumentacije ali dodatnega zdravstvenega pregleda.

15Strokovno mnenje in obrazložitev odločbe tožene stranke vsebujeta razloge, zaradi katerih predlogu tožnikov ni bilo ugodeno. Tako je komisija menila, da z v predlogu zatrjevane alergije same po sebi ne predstavljajo razloga za opustitev cepljenja, prav tako obremenilna anamneza pri družinski članih ne predstavlja kontraindikacij za cepljenje pri otroku, zato sodišče kot neutemeljene zavrača ugovore tožnikov, da bi bilo kontraindikacije mogoče izključiti le na podlagi dodatnih pregledov.

16Sodišče ob nespornem dejstvu, da je cepljenje proti nalezljivim boleznim zakonska obveznost, ki se jo lahko opusti le, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji, ki pa kot izhaja iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih, v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, v nadaljevanju ugotavlja tudi, da tožnika niti v upravnem postopku, niti v tožbi nista navedla razlogov (kontraindikacij), zaradi katerih bi bili podani utemeljeni razlogi za opustitev cepljenja njunega otroka, kot jih dovoljuje določba 22.a člena ZNB.

17Glede na navedeno in ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

K II. točki izreka:

18Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.