VSM sklep I Cpg 524/2012

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da ostane sklep o izvršbi okrajnega sodišča (izostala je navedba sodišča) VL 68641/2010 z dne 21. 5. 2010 v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki kot dolžniku naloženo, da mora tožeči stranki kot upniku plačati glavnico v znesku 4.006,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 5. 2008 dalje do plačila ter sodno odmerjene stroške izvršilnega postopka v znesku 106,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 5. 2010 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v višini 953,47 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila (II. točka izreka).

2Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. S pritožbenim predlogom se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika, v obeh primerih s stroškovno posledico v korist tožene stranke. V pritožbi sodišču prve stopnje očita kršitev določbe 313. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker v izpodbijani sodbi ni določilo paricijskega roka. Prvostopno sodišče je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker po tem, ko je tožeča stranka umaknila tožbeni zahtevek za znesek 667,00 EUR, glede umaknjenega dela zahtevka ni sprejelo odločitve v izreku odločbe, niti ni tega ustrezno upoštevalo pri stroškovnem izreku glede uspeha v postopku. Prvostopno sodišče tudi ni ustrezno oblikovalo izreka sodbe glede na sprejeto odločitev, ko je v obrazložitvi zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke, odločitve o tem pa v izreku ni sprejelo. Sicer pa je tudi zavrnitev pobotnega ugovora neutemeljena in tudi brez razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo drugega odstavka 6. člena med strankama sklenjene najemne pogodbe glede izračuna najemnine, zmotno pa je ugotovilo tudi začetek roka plačevanja najemnine in sprejelo napačen zaključek, da je pobotni ugovor tožene stranke neutemeljen iz razloga, ker se je vrednost vloženih sredstev v lokal že poračunala z odlogom mesečnega plačevanja najemnine. V nasprotju z izvedenim dokaznim postopkom in v nasprotju s samo najemno pogodbo pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da začetek plačevanja ni bil dogovorjen z dnem uporabe najemnih prostorov. Tožena stranka v pritožbi še izpostavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o revalorizaciji in tudi ne razlogov o neizvedbi predlaganega dokaza z izvedencem finančno-računovodske stroke. Zmotno pa sodišče prve stopnje tudi navaja, da naj bi najemno razmerje sporazumno prenehalo dne 23. 6. 2008, ko je po stališču pritožbe prenehalo že na podlagi enostranske odpovedi.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja,, da je izpodbijana sodba obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev.

6V obravnavani zadevi je tožena stranka nasproti terjatvi tožeče stranke v pobot uveljavljala svojo terjatev v višini 4.006,00 EUR iz naslova investicijskih vlaganj, povečanih za revalorizacijsko vrednost.

7Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli (311. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). V pravdi podana pobotna izjava ima učinek šele, ko je o njej odločeno s sodbo. Zato mora izrek sodbe, s katero sodišče odloči o ugovoru pobota, poleg ugodilnega oziroma zavrnilnega dela, vsebovati še odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljana zaradi pobota (tretji odstavek 324. člena ZPP).

8Pritožnik utemeljeno opozarja, da o njegovi v pobot uveljavljani terjatvi ni bilo odločeno v izreku sodbe, sodišče prve stopnje pa je samo v obrazložitvi sodbe utemeljevalo, zakaj je ugovor pobota, ki ga je podala tožena stranka, zavrnilo. Izrek sodbe je torej pomanjkljiv, pa tudi v nasprotju z razlogi in se ga ne da preizkusiti, zaradi česar sodišče druge stopnje ugotavlja, da je storjena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem pa je podan tudi razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP.

9Utemeljeno pa je tudi uveljavljanje istovrstne postopkovne kršitve, ki jo je storilo sodišče prve stopnje, ker v posledici delnega umika tožbenega zahtevka tožeče stranke o tem ni sprejelo odločitve v izreku sodbe, s katero bi moralo zadevni sklep o izvršbi za umaknjeni del zahtevka razveljaviti in v tem obsegu postopek ustaviti. Izrek izpodbijane sodbe je zato tudi v tem pogledu pomanjkljiv.

10Ugotovljenih postopkovnih kršitev absolutne narave sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, zato je potrebno pritožbi že iz teh razlogov ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

11V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti in o pobotnem ugovoru, kakor tudi o delnem umiku tožbenega zahtevka, odločiti v izreku nove odločbe, kar bo omogočalo preizkus pravilnosti sprejete odločitve. Odločitev, ki jo bo sprejelo, naj skrbno in celovito obrazloži, pri tem pa naj kritično presodi tudi podane pritožbene navedbe, do katerih se sodišče druge stopnje glede na naravo ugotovljenih procesnih kršitev in glede na vpliv odločitve o pobotnem ugovoru na uveljavljeno terjatev v tej odločbi ni opredeljevalo.

12Izrek o pridržanju odločitve o stroških pritožbenega postopka za končno odločbo temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.