VSL sklep PRp 105/2014

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilca se oprosti plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.

Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo storilčevo zahtevo za sodno varstvo in mu naložilo plačilo sodne takse po tar. št. 8211 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 50,00 EUR v roku 15 dni po prejemu poziva za plačilo sodne takse.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil storilec pravočasno pritožbo. Navaja, da je prejel sklep sodišča v poštnem nabiralniku 5. 11. 2013 po prihodu iz tujine (Bosne). Pritožbo vlaga zaradi nepopolne in nepravilne ugotovitve dejstev in resnice in obenem prosi za oprostitev plačila sodnih taks. Klical je na PP Medvode, zakaj mora vložiti pritožbo na sodni sklep pri policiji, hotel pa se je tudi pogovoriti, ali je potrebno toliko pisarjenja in pritoževanja, ali ne morejo priznati napake policista. Ker to ni bilo možno, je prisiljen vložiti pritožbo. Sodnica je izdala izpodbijani sklep, preden je dobila potrdilo o bolezni - opravičilo izostanka. Ko je dobil izvide in bolniške liste, jih je posredoval. Ne drži, da je prejel vabilo na zaslišanje 7. 9. 2013, ko je bilo verjetno puščeno v poštnem nabiralniku. Od 25. 8. 2013 je bil na letnem dopustu v Bosni, kjer je hudo zbolel (izvid zdravnice iz Bosne 9. 9. 2013 dostavljen). Po vrnitvi v Slovenijo je 17. 9. 2013 prebral vabilo za ta dan čez dve uri in takoj poklical sprejemno pisarno sodišča, se opravičil in povedal, da se zdravljenje nadaljuje in da bo listine dostavil, ko jih bo dobil. Zbolel je veliko pred dnevom zaslišanja, sodišče zato ne more šteti, da je umaknil zahtevo za sodno varstvo. Policist je kršil zakon in ravnal protizakonito. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks, saj ima zasežen osebni dohodek, blokiran račun, preživeti pa mu pomagajo Rdeči križ, Center za socialno delo Škofja Loka ter Občina Škofja Loka, za kar prilaga dokazila.

Višje sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o zavrženju zahteve za sodno varstvo storilca pravilna in zakonita.

Na podlagi tretjega odstavka 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1) se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila. Od vlagatelja zahteve za sodno varstvo se torej pričakuje sodelovanje v postopku, ki teče po zahtevi, saj je postavljena domneva, da je bila zahteva za sodno varstvo umaknjena, če tisti, ki mu je bila izrečena sankcija, ni prišel na zaslišanje, ki ga odredi sodišče. Pogoj za to pa je, da je bil ustrezno vabljen in da izostanka ni opravičil, pri čemer pa morajo biti opravičilu priloženi podatki, na podlagi katerih sodišče ugotovi, ali je bil izostanek opravičen ali ne. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatkov v spisu je razvidno, da je bilo storilcu vabilo na narok za zaslišanje za 17. 9. 2013 vročeno 7. 9. 2013, ko je v skladu z določili 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; upoštevajoč, da se na podlagi drugega odstavka 67. člena ZP-1 v rednem sodnem postopku glede vročanja pisanj smiselno uporabljajo določbe ZUP), nastopila pravna domneva, da je bila vročitev opravljena (fikcija vročitve), potem ko mu je bilo 23. 8. 2013 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu (vabilu) in storilec v roku 15 dni pisma ni prevzel. Storilec v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da je vabilo prejel, ko se je vrnil iz Bosne z letnega dopusta, kjer je hudo zbolel. Storilec ima sicer možnost, da izpodbija pravno domnevo o vročitvi, vendar mora dokazati, da je bil odsoten v času, ko je vročevalec pustil obvestilo o dokumentu. Že iz storilčevih pritožbenih navedb pa izhaja, da ni bil odsoten v času, ko mu je vročevalec pustil obvestilo o vabilu, to je 23. 8. 2013, saj navaja, da je bil na letnem dopustu od 25. 8. 2013. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatkov v spisu (uradni zaznamek o sporočenem opravičilu na vabilo za zaslišanje na list. št. 9) je razvidno, da je storilec na dan, ko je bil razpisan narok za zaslišanje, po telefonu v sprejemno pisarno sodišča sporočil, da se zaslišanja ne more udeležiti, ker je zbolel, seznanjen pa je bil, da mora ustno naznanjeno opravičilo podati še pisno, z dokazili, česar pa ni storil vse do dneva izdaje izpodbijanega sklepa (25. 9. 2013). Dokazila je posredoval sodišču šele 18. 10. 2013, ko je oddal dokumente na pošto kot priporočeno pošiljko. Ne držijo storilčeve pritožbene navedbe, da je izvide in bolniške liste poslal takoj, ko jih je dobil. Iz potrdila o opravičeni zadržanosti od dela, ki ga je izdala M.M., dr. med. iz M. d.o.o., za čas od 9. 9. 2013 do 23. 9. 2013 (torej tudi za 17. 9. 2013, ko je bil razpisan narok za zaslišanje storilca), namreč izhaja, da je bilo potrdilo izdano že 23. 9. 2013, storilec pa ga je sodišču poslal s priporočeno pošiljko šele 18. 10. 2013 in ne že takoj po prejemu, kot navaja v pritožbi. Poleg tega pa zdravniško potrdilo ni izdano na predpisanem obrazcu (Pravilnik obrazcev zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave drugega procesnega dejanja pred sodiščem določa vsebino in obliko obrazca) in iz potrdila tudi ni razvidno, da se storilec 17. 9. 2013 ni mogel udeležiti naroka za zaslišanje. Iz fotokopije napotnice Zdravstvenega doma Škofja Loka za fizioterapijo (list. št. 20), izhaja, da je bila storilcu predpisana terapija TENS 10x v času od 16. 9. 2013 (tako očitno tudi ne držijo storilčeve pritožbene navedbe, da je vabilo prebral 17. 9. 2013 po vrnitvi v Slovenijo) do 30. 9. 2013. Iz navedene dokumentacije tako ni razvidno, da se storilec 17. 9. 2013 po opravljeni fizioterapiji, za katero je imel določen termin ob 8.00 uri, ni mogel udeležiti še naroka za zaslišanje ob 11.45 uri pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Glede na navedeno storilec tekom postopka sodišča prve stopnje ni predložil dokazil, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo, ali je izostanek opravičen ali ne oziroma bi narok preklicalo, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo utemeljena in zakonita glede na določilo tretjega odstavka 61. člena ZP-1. Višje sodišče presoja v tem postopku le pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju zahteve za sodno varstvo, zato so neupoštevne storilčeve pritožbene navedbe o postopanju policistov. Glede storilčevih navedb o pošiljanju pritožbe na sodni sklep na policijo pa višje sodišče storilcu pojasnjuje, da je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno poučen, kam mora vložiti pritožbo.

Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo storilca kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Višje sodišče pa je ugodilo predlogu storilca za oprostitev plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka in pri tem upoštevalo prvi odstavek 11. člena ZST-1. Iz spisovnega gradiva je namreč razvidno, da je bila storilcu z odločbama Centra za socialno delo Škofja Loka z dne 8. 5. 2013 in 31. 5. 2013 dodeljena denarna pomoč v enkratnem znesku v višini 408,03 EUR oziroma 150,00 EUR za plačilo stanovanjskih stroškov in stroškov zdravljenja, poleg tega pa je iz potrdila Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka razvidno, da je do marca 2014 enkrat na mesec upravičen do prevzema hrane in oblačil.