VSL sklep I Cpg 1377/2013

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje z začasno odredbo, s katero je tožeča stranka predlagala, da se toženi stranki prepove odtujiti ali obremeniti stavbno pravico na nepremičninah, razvidnih iz izreka izpodbijanega sklepa, s tem, da se na celotnem deležu v imetništvu tožene stranke vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve. Obenem je sodišče prve stopnje odločilo še, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe.

2Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da sodišče druge stopnje sklep spremeni tako, da predlogu za zavarovanje z začasno odredbo v celoti ugodi s stroškovno posledico, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek, prav tako s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve iz naslova odškodnine. Navajala je, da je tožena stranka kot edini družbenik tožeče stranke dne 26. 5. 2010 povečala osnovni kapital tožeče stranke s prevrednotenimi stvarnimi vložki. V skladu s prvim odstavkom 479. člena ZGD-1 zaradi previsoke ocenitve teh vložkov odškodninsko odgovarja. Škoda je po mnenju tožeče stranke že samo dejstvo, da je stvarni vložek prevrednoten. Tožeča stranka je morala v zaključni bilanci za leto 2010 odpisati skupni znesek prevrednotenih postavk stvarnega vložka v višini 8.783.683,97 EUR in zmanjšati osnovni kapital. Zato od tožene stranke uveljavlja odškodnino v navedeni višini, in sicer razliko med statutarno vrednostjo osnovnega kapitala in dejansko vrednostjo stvarnega vložka, ki osnovni kapital pokriva. V zavarovanje odškodninske terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe.

6Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z nosilnim razlogom, da tožeča stranka ni verjetno izkazala obstoja škode kot ene izmed predpostavk civilnega delikta, ki mora biti podan komulativno, da je podana odškodninska odgovornost oškodovalca. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je v smislu 479. člena ZGD-1 pravno priznana lahko le škoda, ki je posledica prevrednotenih stvarnih vložkov, ne pa sama previsoka ocenitev teh vložkov, niti odpis posameznih postavk predvrednotenega stvarnega vložka niti zmanjšanje osnovnega kapitala kot posledica prevrednotenja. Tožeča stranka bi po mnenju sodišča prve stopnje morala izkazati škodo v poslovanju, na primer, da v zalogah nima artiklov, ki naj bi bili preneseni na tožečo stranko, da ni mogla izvesti določenega posla, zaradi česar je utrpela izgubo na dobičku, večje stroške kreditiranja in podobno. Osnovni kapital je namreč trajno jamstvo upnikov družbe, ni pa identičen s premoženjem družbe. To se namreč s poslovanjem stalno spreminja, osnovni kapital pa ostaja enak, dokler se skladno z zakonom ne poveča ali zmanjša.

7Po določilu 270. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika ostala. Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo (prim. prvi, drugi in tretji odstavek cit. člena). Za izkaz verjetnosti odškodninskega zahtevka mora tožeča stranka izkazati predpostavke odškodninskega delikta, nedopustno ravnanje, obstoj in višino škode ter vzročno zvezo, krivda pa se domneva. Ker je sodišče prve stopnje prišlo do zaključka, da tožeča stranka ni izkazala pravno priznane škode, se z drugimi postavkami odškodninske odgovornosti ni ukvarjalo.

8Člen 475/V ZGD-1 določa, da se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, mora družbenik razliko vplačati v denarju (t.i. diferenčni zahtevek).

9Po določilu prvega odstavka 479. člena ZGD so družbeniki in poslovodje družbi solidarno odgovorni za škodo, ki je povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti in je nastala zaradi neizročitve ali nepravilne izročitve stvarnih vložkov, previsoke ocenitve teh vložkov ali zaradi kakšnega drugega škodljivega ravnanja ob ustanovitvi družbe (odškodninski zahtevek).

10Sistem zagotavljanja osnovnega kapitala kot enega od osrednjih postulatov kapitalskih družb je namenjen varovanju interesa upnikov. Namen pravil o zagotovitvi osnovnega kapitala je zagotoviti, da bo družba dejansko dobila vsaj toliko premoženja, kolikor znaša višina njenega osnovnega kapitala. Vsak družbenik mora pravilno izpolniti svojo obveznost zagotovitve osnovnega vložka, kot izhaja iz zakona, družbene pogodbe ali sklepa družbenikov. Načelo zagotovitve osnovnega kapitala zahteva, da ima družba ob ustanovitvi (ali ob povečanju osnovnega kapitala) premoženje (vsaj) v višini osnovnega kapitala. Načelo zagotovitve osnovnega kapitala ne zahteva le tega, da se družbi priskrbi določeno začetno premoženje v kvantitativnem smislu, ampak je pomemben tudi kvalitativni vidik: družba mora dobiti točno določeno vrsto ali kvaliteto premoženja (prim. Saša Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 100). Vrednost stvarnega vložka ne sme biti manjša od višine prevzetega osnovnega vložka, sicer mora družbenik zagotoviti razliko. Tako po pravilih o zagotovitvi kot po pravilih o ohranitvi osnovnega kapitala osnovni kapital ni neki konkreten del premoženja, ampak zmeraj njegov vrednostni korelat. S pravili o zagotovitvi in ohranjanju osnovnega kapitala se želi doseči, da bo začetno premoženje v objavljeni višini osnovnega kapitala tudi v resnici zagotovljeno in da se v času obstoja družbe premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala, ne bo zmanjšalo v korist družbenikov. Čeprav ZGD-1 za d. o. o. tega posebej ne določa tako kot za d. d., je treba šteti, da ni dovoljeno prevzeti osnovnega vložka pod njegovo nominalno vrednostjo. Če je vrednost stvarnega vložka precenjena, potem dejansko zagotovljeno premoženje ne ustreza višini prevzetega osnovnega vložka, kar je v nasprotju z načelom zagotovitve osnovnega kapitala. Vrednost stvarnega vložka mora v celoti pokriti višino prevzetega osnovnega vložka. Načeli zagotovitve in ohranjanja osnovnega kapitala prepovedujeta emisijo osnovnih vložkov pod nominalno vrednostjo, kar velja tako pri stvarnih kot pri denarnih vložkih. Precenitev stvarnega vložka je nedopustna. Za oceno vrednosti predmeta je odločilen časovni trenutek, ko družba vloži predlog za vpis v sodni register. Če vrednost stvarnega vložka ne doseže vrednosti prevzetega osnovnega vložka, ima družba t.i. diferenčni zahtevek, katerega uveljavljanje ni vezano na predpostavke krivde. Poleg diferenčnega zahtevka pa ima družba zoper družbenike še odškodninski zahtevek zaradi škodnih ravnanj ob ustanovitvi družbe po 479. členu ZGD-1. Diferenčni zahtevek in odškodninski zahtevek se ne izključujeta. Razlika je v tem, da se diferenčna odgovornost lahko uveljavlja le zoper družbenika, ki je (precenjen) stvarni vložek družbi izročil (oziroma njegovega naslednika na poslovnem deležu), odškodninski zahtevek pa tudi zoper vse (druge) družbenike in poslovodje, pri čemer pa je treba ugotavljati še njihovo krivdo. Že okoliščina, da so vložki precenjeni, pomeni pravno priznano obliko škode, za katero odgovarjajo družbeniki in poslovodja. Dejstvo, da ima družba precenjen stvarni vložek, predstavlja zanjo škodo samo po sebi. Družbi je že z dejstvom precenitve stvarnega vložka oziroma izročitvijo predmeta precenjenega stvarnega vložka nastala pravno priznana škoda, ki se kaže v imetništvu precenjenega in s tem pomanjkljivega stvarnega vložka, zato je družba oškodovana že v trenutku, ko ji je bil tak vložek izročen.

11Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 479. člena ZGD-1 s tem, ko je štelo, da samo dejstvo precenitve stvarnega vložka ne predstavlja pravno priznane škode, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo verjetnosti obstoja predpostavk odškodninske odgovornosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, saj je podan razveljavitveni razlog po 355. členu ZPP, ker višje sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka oziroma odpraviti navedenih pomanjkljivosti.

12Odločitev temelji na določilu 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).