VSL sklep Cst 449/2013

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Pravna dejstva razvidna iz spisa

1V dopolnjenem seznamu stečajne upraviteljice (redna št. 1663) so upnikove terjatve in ločitvene pravice navedene pod št. 331. Gre za terjatve iz naslova bančnih garancij, ki jih je upnik izdal stečajnemu dolžniku, zavarovanih z zastavitvijo dolžnikovega depozita. Te terjatve in ločitvene pravice je upnik v stečajnem postopku prijavil kot nepogojne. Stečajna upraviteljica jih je prerekala zgolj zato, ker garancije še niso bile unovčene in bi jih moral upnik prijaviti kot pogojne.

Izpodbijani sklep

2Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (redna št. 2190) zavrnilo upnikov predlog (redna št. 2075) za izdajo soglasja k izvedbi pobota upnikovih terjatev (iz naslova garancij) z dolžnikovimi terjatvami (iz naslova depozitov) v višini 402.415,38 EUR. Zavzelo je stališče, da se pobot v stečajnem postopku po prvem odstavku 262. člena ZFPPIPP lahko opravi le ob začetku stečajnega postopka. Takrat pa dolžnikova terjatev še ni obstojala, saj je pridobil dolžnik terjatev na vračilo depozitov šele, ko je upnikova terjatev postala nepogojna, kar se je zgodilo po začetku stečajnega postopka.

Upnikova pritožba

3Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil (redna št. 2243). Uveljavljal je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava. Med drugim je navedel, da je upravičencem bančne garancije na njihovo zahtevo zneske iz bančne garancije v skupni višini 402.415,38 EUR izplačal 14. 5. 2013 in 21. 6. 2013. S tem pa so se pogojne terjatve spremenile v nepogojne. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa sebi v prid, podrejeno pa razveljavitev tega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

4Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravna podlaga za odločitev

5Zmotno je sicer materialno pravno izhodišče prvostopnega sodišča, da ob začetku stečajnega postopka dolžnikova terjatev še ni obstojala, vendar za odločitev o pritožbi nepomembno. Pritožnik ob sklicevanju na Obligacijski zakonik s komentarjem, četrta knjiga, str. 1139, GV, 2004, pravilno poudarja, da po 1035. členu v tem delu še vedno veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih, pridobi deponent (v predmetni zadevi stečajni dolžnik) s sklenitvijo pogodbe o bančnem denarnem depozitu in deponiranjem denarnega zneska do banke (v predmetni zadevi upnika) denarno terjatev na izplačilo denarnega zneska. Zato terjatev nastane že s samo sklenitvijo pogodbe o bančnem denarnem depozitu, v plačilo pa zapade šele po obdobju vezave. Vendar tudi to določilo za odločitev o pritožbi ni pomembno. Obligacijski zakonik v 316. členu določa primere, ko je pobot izključen. Med drugim je izključen tudi pobot terjatev stvari ali vrednosti stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo. Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da se med te posle šteje tudi pogodba o denarnem depozitu (III Ips 24/2013, 12. točka). Teh terjatev torej ni mogoče pobotati.

6Upnik, katerega terjatev je prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo na ugotovitev obstoja terjatve (prvi odstavek 300. člena ZFPPIPP). Isto velja za ločitvene pravice (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP). Ker je stečajna upraviteljica prijavljeno terjatev in ločitveno pravico prerekala izključno iz razloga, ker upnik svojih terjatev ni prijavil kot pogojnih, bo predmet pravde lahko le tožbeni zahtevek, povezan z vprašanjem, ali sta nepogojno prijavljeni terjatev in ločitvena pravica dejansko postali nepogojni. O poplačilu terjatev, zavarovanih z ločitveno pravico, ZFPPIPP vsebuje vrsto določil (na primer četrti odstavek 205. člena, drugi odstavek 304. člena itd.), ne predvideva pa pobotanja po 262. členu ZFPPIPP mimo določil o uveljavljanju prerekanih terjatev v pravdi.

Zaključek

7Iz obrazloženega sledi, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pa četudi iz drugih razlogov. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, pa četudi je to storilo iz drugih razlogov zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).