VSL sodba I Cp 1545/2013

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločitev Občnega zbora tožene stranke z dne 11.2.2010 in 11.3.2010, s katerima so zavrnjene prošnje drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega tožnika za sprejem v članstvo tožene stranke; toženi stranki je naložena obveznost, da te tožnike sprejme v svoje članstvo. Zavrnjen pa je zahtevek prvega tožnika za sprejem v članstvo in razveljavitev odločitve o zavrnitvi njegove prošnje za sprejem v članstvo. Prvemu tožniku je naložena obveznost, da toženi stranki povrne 112,49 EUR pravdnih stroškov. Ostalim tožnikom pa je tožena stranka dolžna povrniti 362,82 EUR pravdnih stroškov.

Pritožujeta se prvi tožnik in tožena stranka.

O pritožbi prvega tožnika

Prvi tožnik uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo njegovemu zahtevku ugodeno, podredno pa razveljavitev sodbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da je iz odločbe o prekršku razvidno, da je bila izdana na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ne da bi bili izvedeni dokazi. Odločba o prekršku nima podatkov o pričah. Iz obrazložitve ne izhaja, da bi katera od prič videla, da je obdolženi krmil divjad. Sklepanje na podlagi odstrela v letih 2007 in 2008 ni obremenilna okoliščina, ker gre za dovoljen odstrel. Taka odločba o prekršku prvemu tožniku ne more škoditi pri uveljavljanju pravic. V času odločanja tožene stranke odločba o prekršku še ni bila pravnomočna. Zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku je tožnik umaknil šele po tistem, ko je tožena stranka zavrnila njegovo prošnjo za sprejem v članstvo. V času odločanja tožene stranke torej odločba o prekršku še ni bila pravnomočna in torej takrat prvi tožnik še ni bil pravnomočno obsojen za prekršek. Odločba o prekršku bo iz evidence prekrškov izbrisana preden bo o obravnavani zadevi pravnomočno odločeno. Kljub odločbi o prekršku je prvi tožnik ostal član Lovske družine X. Opozarja, da mu ni bila odvzeta lovska izkaznica, ves čas je imel pravico loviti in nositi orožje; izpolnjeval je vse obveznosti Lovske družine X. Trdi, da pravnomočna odločba o prekršku ni bila ovira za sprejem drugih članov. To kaže na diskriminatornost prvotožnikove obravnave, ne glede na to, da sodišče trditev o sprejemu pravnomočno obsojenih oseb šteje za prepozno.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Opozarja, da v vsebino odločbe inšpektorata o prekršku ni mogoče posegati in na pravnomočnost te odločbe. Navaja, da je prvi tožnik na razgovoru kaznovanost zavestno zamolčal. Opozarja, da je neresnično navajanje dejstev razlog za zavrnitev sprejema v članstvo. Pritrjuje ugotovitvam in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča ter predlaga zavrnitev pritožbe. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

S trditvami o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za izdajo odločbe o prekršku z dne 27.7.2009, pritožnik ponovnega pretresanja dejanske podlage prekrška ne more doseči. Že prvostopenjsko sodišče je pojasnilo, da je vprašanje kaznovanosti za prekršek predhodno vprašanje, ki ga sámo ne more rešiti drugače, kot je bilo na matičnem področju že rešeno. Na osmi in deveti strani prvostopenjske sodbe je pojasnjeno, da je to pogojeno s prirejenostjo postopkov in vezanostjo na predhodne odločbe sodišča ali drugih organov. Razen tega je za odločitev v obravnavani zadevi pravno odločilna okoliščina kaznovanost za prekršek po zakonu o lovstvu in divjadi in ne dejanski stan oz. okoliščine, ki so bile podlaga za odločbo o prekršku in kaznovanje.

Da Lovska družina X, katere član prvi tožnik je, prvega tožnika zaradi storjenega prekrška ni izključila, ni pravno pomembno, ker vsako društvo deluje samostojno; upoštevajoč svoj temeljni pravni akt. Na odločitev ne vpliva niti dejstvo, da v času odločanja o prvotožnikovem članstvu odločba o prekršku še ni bila pravnomočna. V času sprejema izpodbijane odločitve je bil dejanski stan prekrška izvršen in odločba o prekršku izdana, kar ustreza pogojem, ki so za zavrnitev prošnje za sprejem predpisani. Pravila LD X, sprejeta dne 11.12.2009 (v nadaljevanju Pravila – dokaz A 51) v enajsti alineji 7. člena, sklicujoč če se na drugi odstavek 6. člena, kot omejitveni razlog pri včlanjevanju navajajo kaznovanost. Prvi tožnik je bil v času vložitve prošnja za članstvo in v času odločanja (dne 11.3.2010) kaznovan; odločba o prekršku je bila izdana dne 27.7.2009. Kdaj je prvi tožnik umaknil zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ni pomembno; pomembno je, da ta odločba ni bila razveljavljena ali spremenjena in je že pravnomočna.

Trditev toženca, da je tožena stranka v članstvo sprejemala tudi osebe, pravnomočno obsojene za prekršek, v dokaznem postopku ni bila preverjena, ker jo je tožeča stranka podala po zaključku prvega naroka, ne da bi navedla, zakaj je ni podala v roku, predvidenem za podajanje trditev in predlaganje dokazov (286. čl. ZPP). Sicer pa dokazi, ki bi to dejstvo potrjevali, niti predlagani niso bili.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da tožena stranka, ki je na pritožbo odgovorila in priglasila stroške pritožbenega postopka, le-te krije sama (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 155. čl. ZPP).

O pritožbi tožene stranke

Tožena stranka se pritožuje zoper obsodilni del – ugoditev zahtevkom drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega tožnika ter posledično zoper odločitev o stroških postopka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen, podrejeno pa razveljavitev sodbe v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da v sodbi ni navedeno, kateri dokazi so zavrnjeni in kateri so bili izvedeni; zaradi tega sodbo označuje za pomanjkljivo ter ji odreka preverljivost. Opozarja, da je sodišče povsem zanemarilo dejstvo, ki ga tožena stranka ponavlja ves čas postopka – da na podlagi Pravil lahko odkloni sprejem v članstvo, če lovna površina ne dosega 100 ha na lovca. Trdi, da izpoved M. S. o članstvu temelji na aktih tožene stranke in sklepih Občnega zbora tožene stranke, zato ji sodišče neutemeljeno odreka verodostojnost. Navaja članstvo: v letu 2009 37 članov; do leta 2012 sprejem 14 novih članov in 4 pripravnikov. Ker je eden od članov odstopil, je bilo dne 1.12.2010 54 članov. Tožena stranka se je pri sprejemanju članov opirala na lovno površino 5100 ha, ki je podlaga za sprejem 51 članov. Sprašuje se, na kakšen način naj bi omejila članstvo, če je bilo prošenj več kot prostih mest. Sprašuje se, kako bi lahko ravnala, če bi bilo prošenj še več, na primer 100. Opozarja, da je Občni zbor izvedel demokratične tajne volitve. Tožniki niso dobili dovolj glasov za sprejem, ker niso izpolnjevali pogojev za sprejem. Opozarja na izpoved zakonitega zastopnika: da se je tožena stranka skušala čim bolj približati omejitvi, da se je sprejemalo pripravnike, ki jim mora biti omogočena pravica do izvajanja lova, spoznavanja z divjadjo in omogočen lovski izpit. Prosilce, ki so bili že člani lovskih družin, pa je Občni zbor zavrnil. Trdi, da je sodišče toženi stranki odvzelo pravico omejevanja članstva, kakršna je predvidena z obsegom lovne površine. Trdi, da je vse prosilce obravnavala pod enakimi pogoji in da je bila zaradi njihovega števila prisiljena uporabiti več, s Pravili določenih kriterijev. Pri tem ni ravnala diskriminatorno. Navaja, da so bili na Občnem zboru predstavljeni izsledki razgovora z vsemi kandidati, nato pa je bilo na tajnih volitvah demokratično odločeno. Za vse tožnike je bilo skladno z izsledki komisije ugotovljeno, da dolžnosti ne bodo izpolnjevali. Opozarja, da so tožniki v vlogah interes, povezan z divjadjo in lovstvom, izrazili z enakimi, kopiranimi izjavami, prepisanimi iz priročnika, brez osebne note in obrazložitve. Tudi izjave, ki so jih s tem v zvezi podali na razgovoru in na sodišču, so zanimanja vredne. Prvostopenjskemu sodišču očita, da se do izkazanosti interesa ni opredelilo, ampak enostransko sledilo izpovedbam tožnikov. Zapisnik z dne 20.2.2010 označuje za verodostojen. Enako verodostojna je izpoved zakonitega zastopnika S., kateremu zato, ker se ni spomnil vseh podrobnosti iz razgovorov, verodostojnosti ni mogoče odrekati. Graja prvostopenjsko navedbo, da v zvezi s tem niso bili predlagani drugi dokazi in opozarja na v vlogi z dne 25.9.2012 predlagano zaslišanje A. I.. Meni, da se, enako kot delodajalec, tudi tožena stranka lahko odloči, kateri od kandidatov bo poleg izpolnjevanja ostalih pogojev vestno in pošteno opravljal dolžnosti. Povzema dolžnosti članov, zapisne v 10. čl. Pravil. Trdi, da tožniki, ki so izražali zamero, ogorčenje in prezir do obstoječih članov ter vodstva, dolžnosti gotovo ne bi izpolnjevali. Poleg vseh uradnih pogojev tožniki tudi ostalih pogojev ne izpolnjujejo (simbioza z društvom, delavnost, splošen ugled, dosedanje delo …) . Opozarja, da so tožniki sami povedali, da so člani drugih lovskih družin in da je v svoji izpovedi tako izjavil tudi zakoniti zastopnik tožene stranke. Trdi, da pravila lahko določijo ta pogoj za članstvo, kljub temu, da ga zakon ne vsebuje. Meni, da so Pravila materialno pravo, ki bi ga sodišče moralo uporabiti. Trdi, da pravila niso v nasprotju za zakonom. Kdor želi prestopiti iz druge lovske družine, mora prošnji za sprejem priložiti izpisnico, iz katere je razvidno, da ima poravnane obveznosti in da ni v disciplinskem postopku; če pa mu je bila disciplinska kazen izrečena, kdaj je prenehala. Opozarja, da izpisnice nobeden od tožnikov ni predložil. Opozarja, da so vsi tožniki še vedno člani druge lovske družine. Ker tožniki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo, ne morejo biti člani tožene stranke. Drugačna odločitev je v nasprotju z zakonitim in nemotenim delom tožene stranke. Neenaka obravnava zaradi sprejema M. Š. je neutemeljeno očitana.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Zapisniku z dne 20.2.2010 odreka verodostojnost. Kriterije, ki jih je tožena stranka uporabila, označuje za nezakonite. Opozarja, da so bili sprejeti člani Lovske družine X, ki so bili kaznovani, sprejem tožnikov, ki so bili funkcionarji Lovske družine X, pa je zavrnjen. Pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Očitka, da izpodbijana sodba ne navaja izvedenih in zavrnjenih dokazov, pritožnik ne konkretizira, zato je nepreverljiv. Dokazi, na podlagi katerih so posamezna dejstva ugotovljena, so pregledno navedeni in prepoznavno označeni (npr. listinski dokazi s številko), zato je dokazna ocena preverljiva. Tudi kakšne druge pomanjkljivosti, zaradi katere sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti, pritožbeno sodišče ni zaznalo. O zavrnitvi dokaza z zaslišanjem priče A. I., kar pritožnik izpostavlja kot procesno kršitev, se pritožbeno sodišče izreka v 15. točki obrazložitve.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je omejitev članstva z obsegom lovne površine spregledana. Ravno to je vprašanje, kateremu se je sodišče prve stopnje natančno posvetilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka v svojem temeljnem aktu (Pravilih) omejitev članstva z velikostjo lovišča predvidela (deseta stran sodbe). Zaradi te ugotovitve je preverjalo vrsto lovišča – ugotovilo je, da gre za sredogorsko lovišče – in lovno površino – ugotovilo je, da ima lovišče 5.069 ha lovne površine. Ob upoštevanju s Pravili predpisane omejitve 100 ha lovne površine na člana je izračunalo možnost omejevanja članstva na 51 članov. Teh ugotovitev in izračuna pritožba ne graja. Da tožena stranka v Pravilniku predvidene omejitve članstva v februarju in marcu 2010 ni upoštevala, da torej članstva z velikostjo lovišča ni omejevala, je prvostopenjsko sodišče prepričljivo utemeljilo s podatki o članstvu, ki jih je razbralo iz dopisa Lovske zveze Slovenije (list. št. 37). Podatek, ki ga navaja pritožba, sklicujoč se na S. izpovedbo (37 članov v letu 2009 in 54 članov 1.12.2010), ne odstopa od podatkov, ki jih je posredovala Lovska zveza Slovenije. Glede na to, da je bila tožena stranka v času odločanja o prošnjah, in tudi v tem postopku, prepričana o svoji lovni površini 4.616 ha (opredelitev lovne površine v drugem odstavku 1. člena Pravil, trditve v odgovoru na tožbo), je z obsegom lovne površine determiniran obseg članstva presegla še znatno bolj, kot če upoštevamo v dokaznem postopku ugotovljen obseg lovne površine (5069 ha). Ker število sprejetih članov zanika omejevanje članstva z obsegom lovne površine, ni mogoče slediti drugačni izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke. Tudi če se je tožena stranka opirala na podatek o lovni površini 5100 ha, ki ga navaja v pritožbi, je z obsegom lovne površine omejeno članstvo ravno v obdobju odločanja presegla za tri člane. Iz dopisa na list. št. 137 je razviden podatek o 54 članih na dan 1.12.2010, do 30.4.2012 pa se je članstvo povečalo še za dva člana. Ker tožena stranka v času odločanja o prošnjah tožnikov članstva z obsegom lovne površine ni omejevala – sprejela je več članov, kot jih omejuje lovna površina, ne pa tožnikov – pritožbeno sodišče soglaša, da je glede tožnikov (razen prvega tožnika) ravnala diskriminatorno. Pritožbena trditev, da je tožena stranka „težila k omejitvi članstva, se skušala približati omejitvi članstva, da stremi k določenemu številu članov“, potrjuje arbitrarno odločanje o prošnjah za sprejem v članstvo. Ker članstva ni omejevala dosledno, taka izbira ni sprejemljiva. Sicer pa je tožena stranka sama na narokih 27.9.2012 in 22.11.2012 navajala, da je pri odločanju upoštevala tudi merila, ki s Pravili niso predpisana: pripadnost lovski družini, čut do divjadi, spoštovanje obstoječih članov, pripravljenost delati ponoči in med prazniki, pripravljenost delati v obsegu dela drugih članov, zainteresiranost za delo …. (list. št. 113, 156 in 157). Pritožbeno sklicevanje na prednost, ki naj bi jo pri včlanjevanju imeli pripravniki, ni sprejemljivo, ker tudi ta kriterij s Pravili ni predpisan.

Šele v pritožbi tožena stranka zatrjuje, da s pisnimi izjavami, ki so bile rutinske, prepisane, kopirane, neosebne, tožniki interesa za sprejem v članstvo niso izkazali na ustrezen način. Gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. čl. ZPP), saj je nova dejstva v pritožbeni fazi postopka mogoče navajati samo pod določenim pogoji, ki jih pritožba ne zatrjuje. Glede interesa za članstvo, zlasti interesa tožnikov A. Š. in D. B., se je sodišče prve stopnje obširno in prepričljivo izreklo na petnajsti in šestnajsti strani sodbe. Zapisniku z dne 20.2.2010 ni odreklo verodostojnosti, je pa pri njegovi presoji upoštevalo, da ga je sestavljala tožena stranka in da tožniki pri njegovi sestavi niso sodelovali. Za ugotavljanje interesa tožnikov za sprejem v članstvo so bolj kot zapisnik primerni drugi, neposredni dokazi (zaslišanje tožnikov, pisno izražen interes, dokazila o že obstoječem članstvu v lovski družini). Da bi na razgovoru tožniki izrecno zanikali interes za sprejem v članstvo, tožena stranka ni zatrjevala. Zaslišanje A. I. je bilo predlagano zaradi dokazovanja v vlogi z dne 25.9.2012 podanih navedb o pritožbenem postopku pri toženi stranki, zato A. I. pritožba neutemeljeno izpostavlja kot pričo, ki naj bi izpovedovala o z zapisnikom z dne 20.2.2010 ugotovljenih dejstvih, ki se jih S. ni mogel spomniti.

O vstopu v članstvo odloča tožena stranka, zato so odločilni razlogi, zaradi katerih je sprejem v članstvo zavrnila. Razloga iz 6. alineje 7. čl. Pravil (članstvo v drugi lovski družini) v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala. Tudi na naroku 22.1.2013 (po zaključku prvega naroka) je zgolj opozorila na materialni predpis – na 6. alinejo 7. čl. Pravil – ki ji omogoča, da prosilcu, ki je že član lovske družine, sprejem v članstvo odkloni. Ni zatrjevala, da je članstvo tožnikom odrekla iz tega razloga. Njeno zatrjevanje, da je ravnala skladno s Pravili, je sodišče prve stopnje sicer interpretiralo kot uveljavljanje razloga za odklonitev sprejema v članstvo, ni pa se s tem razlogom ukvarjalo, ker je bil ta razlog prepozno zatrjevan. Pritožbeno sodišče s tem soglaša. Na naroku 22.1.2013 je bil postopek v fazi dokazovanja in možnosti za navajanje novih dejstev ter predlaganje novih dokazov ni bilo več. Na zaključku naroka dne 27.9.2012 je sodišče v soglasju s strankama obema strankama možnost navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov dopustilo še na naslednjem naroku. Po zaključku naslednjega naroka (dne 22.11.2012) pa stranki te možnosti nista več imeli. Pritožba pravilno navaja, da so Pravila materialno pravo, ki ga sodišče pri odločanju mora upoštevati. Ker pa do vstopa v članstvo ne pride na osnovi zakona oz. Pravil, ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi sodišče po uradni dolžnosti moralo preveriti, ali tudi drugi, s strani tožene stranke neuveljavljani razlogi, tožnikom onemogočajo včlanitev. Sodišče tožniku ne sme prisoditi nekaj več ali kaj drugega, kot je zahteval (v 2. čl. ZPP uveljavljeno načelo dispozitivnosti). Načelo enakopravnega obravnavanja strank pa od sodišča terja, da tudi v korist tožne stranke ne sme upoštevati razlogov, s katerimi se tožena stranka zahtevku ni upirala; razlogov, s katerimi zahtevka ni zavračala.

Neutemeljen je pritožbeni očitek o spregledanem dejstvu, da tožniki z nastopom na razgovoru niso izkazali, da se zavzemajo za tovariške, demokratične odnose, da bodo varovali ugled lovske družine. Táko obnašanje članov je samoumevno; prognoziranje drugačnega obnašanja ni razlog, s katerim bi bilo članstvo mogoče omejevati. Na šestnajsti strani sodbe je sodišče prve stopnje ta argument zavrnilo z navedbo, da tožena stranka ne more vnaprej ocenjevati, ali bo določena oseba izpolnjevala s Pravili predpisane dolžnosti člana lovske družine. Sklicevanje na demokratične in tajne volitve pri sprejemanju novih članov je nepomembno, kajti pristojnost tožene stranke pri sprejemanju v članstvo je le v ugotovitvi, ali kandidat izpolnjuje z zakonom in Pravili predpisane pogoje za članstvo. Član društva (lovska družina je društvo) namreč lahko postane vsakdo pod pogoji, določenimi v temeljnem aktu (prvi odstavek 2. čl. Zakona o društvih).

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).