UPRS sodba IV U 76/2013

Tožba se zavrne.

1Center za socialno delo A., kot prvostopenjski upravni organ, je z odločbo št. 1203-33/2012-267 z dne 22. 1. 2013 odločil, da se mladoletni B.B., ki je bil z odločbo Centra za socialno delo A., št. 1203-50/2011-273 z dne 10. 4. 2012, odvzet očetu C.C., odda v vzgojo in varstvu zavodu (1. točka izreka). V 2. točki izreka je bilo odločeno, da se mladoletni B.B. s prenehanjem rejniške pogodbe premesti iz rejništva pri D.D. in namesti v Vzgojni zavod E. ter v 3. točki odločeno, da se s to odločbo nadomesti del 1. točke izreka odločbe, št. 1203-50/2011-273 z dne 10. 4. 2012, v delu, kjer je navedeno, da se B.B. odda v varstvo in vzgojo drugi osebi – v rejništvo družini D.D. V 4. točki izreka je odločeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe ter v 5. točki, da v tem postopku ni bilo stroškov postopka.

2Prvostopenjski organ (v nadaljevanju CSD) je pojasnil, da se v sporni zadevi vodi postopek po uradni dolžnosti, zaradi varstva koristi otrok in mladostnikov-oddaja otroka v zavod. Gre za izdajo odločbe v ponovljenem postopku odločanja, po tem, ko je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kot drugostopenjski organ, z odločbo, št. 12002-31/2012/18 z dne 16. 11. 2012, ugodilo pritožbi C.C. zoper odločbo CSD A., št. 1203-33/2012-267 z dne 10. 9. 2012 in zadevo vrnilo v ponovni postopek, z napotilom v kateri smeri dopolniti dejansko stanje ugotavljanja otrokove koristi.

3CSD je pojasnil, da je (spisovna dokumentacija št.1203-48/2010-263 in 1203-50/2011-273) otrokovi družini nudil socialno varstvene storitve v času razveze zakonske zveze med očetom C.C. in materjo F.F. Ob razvezi zakonske zveze je bil B.B. dodeljen v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, materi pa so bili določeni stiki. Družina je bila obravnavana tudi v postopku spremembe kraja stikov med otrokom in materjo. Iz zadeve št. 1203-48/2010-263 izhaja ugotovitev visoke stopnje ogroženosti otroka, na podlagi katere je začel postopek odvzema otroka. V postopku je bila dne 1. 12. 2011 izdana začasna odločba, št. 1203-50/2011-273, na podlagi katere je bil isti dan izveden odvzem in namestitev otroka v Krizni center za mlade v G. Drugostopenjski organ je pritožbo očeta dne 24. 2. 2012, zoper navedeno začasno odločbo, zavrnil kot neutemeljeno. Otrok je bil v kriznem centru za mlade spremljan in postopno se je začelo uvajanje v rejniško družino.

4Na podlagi izvedenega ugotovitvenega postopka in po pridobitvi klinično psihološkega izvida in mnenja specialistke klinične psihologinje H.H., je CSD izdal odločbo, št. 1203-50/2011/273 z dne 10. 4. 2012, s katero je bilo odločeno, da se B.B. odvzame očetu in odda v vzgojo in varstvo v rejništvo. S to odločbo je bila nadomeščena začasna odločba z dne 1. 12. 2010. Zoper to odločbo ni bilo pritožbe in je postala 4. 5. 2012 pravnomočna. Od namestitve otroka v rejniško družino spremljal izvajanje ukrepa v okviru postopka posebnega varstva otrok in mladostnikov – rejništvo.

5CSD v nadaljevanju pojasnjuje, da je iz dokumentacije št. 2103-7/2012-274 razviden potek rejništva. Natančno je povzeta vsebina vseh dogodkov, predvsem vključitev B.B. v rejniško družino. Opisan je potek sodelovanja z otrokom, otrokovimi starši ter rejniki ter na podlagi teh ugotovitev in ugotovitve, da sodelovanje otroka in staršev z rejniki ni prineslo zadovoljivih rezultatov, ter po odpovedi rejniške pogodbe z dne 17. 4. 2012 s strani rejnice, na podlagi strokovne ocene podan predlog, da namestitev B.B. v drugo rejniško družino ni ustrezna rešitev in podan predlog za zavodsko namestitev. Oče je v izjavi z dne 27. 8. 2012 nasprotoval namestitvi v zavod, mama pa se je z namestitvijo v zavod strinjala, če ni druge možnosti.

6V postopku je bilo upoštevano potrdilo dnevnega centra za otroke in mladostnike I., št. 1203-48/2010-263 z dne 23. 8. 2012, potrdilo zasebne zdravstvene ambulante dr. J.J. z dne 30. 8. 2012 ter zdravniško potrdilo Specialistične ambulante za otroško in mladostniško psihiatrijo z dne 31. 8. 2012. Dne 26. 7. 2012 sta bila B.B. na CSD predstavljena vzgojno izobraževalna zavoda K. in E., ogled obeh zavodov pa je bil opravljen 23. 8. 2012 in 28. 8. 2012. B.B. se ni mogel opredeliti do namestitve v zavodu. Sestavni del obrazložitve izpodbijane odločbe je tudi izčrpen povzetek poročila in mnenja s področja spremljanja rejništva, št. 1203-7/2012-274 z dne 31. 8. 2012, ter poročilo o poteku socialno varstvene storitve Pomoč družini za dom, v katero je bil vključen otrokov oče, št. 1224-887/2011-255 z dne 23. 8. 2012.

7V času od namestitve B.B. v zavod, na podlagi odločbe, št. 1203-33/2012-267 z dne 10. 9. 2012, je CSD A. prejel poročilo B.B. zaupne osebe, župnika L.L., posredoval je obvestilo Okrožnemu sodišču v Celju o namestitvi otroka v zavod v zadevi odločanja o stikih z očetom, prejel je obvestilo Policijske uprave Celje o elektronskem pismih in obvestilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v elektronskih pismih, ki so bila podpisana z imenom B.B., enako pismo pa je prejel tudi center. Zaradi spremljanja izvajanja ukrepa oddaje otroka v zavod se je CSD udeležil sestanka strokovne skupine v VIZ E., opravil dva razgovora z očetom ter posredoval pri rejnici v zvezi z otrokovimi stvarmi. V nadaljevanju obrazložitev izpodbijane odločbe so izčrpno povzete vsebine prej naštetih listin.

8V ponovljenem postopku odločanja sta starša dne 17. 12. 2012 podala izjavi, dne 19. 12. 2012, pa se je v prostorih VIZ E. opravil tudi razgovor z B.B. B.B. je povedal, da se v zavodu počuti bolje kot rejniški družini, da nima pripomb na zavod, da je v redu, da bi pa rad bil doma, če to ni možno, pa raje v Veržeju, kot pa v rejniški družini. Povedal je tudi, da se z mamico na stikih počuti lepo, bolje pa pri očetu. Zadovoljen je tudi z učnim uspehom, lažje se uči, popravil je matematiko, razume se s fanti, v skupni ima dobrega prijatelja, trenira nogomet, hodi k verouku, veseli se počitnic in tako dalje. Upoštevano je bilo tudi poročilo VIZ E. z dne 5. 12. 2012, iz katerega izhaja pozitivno stališče o B.B. namestitvi v zavodu. Prav tako pa je bilo upoštevano potrdilo specialistične psihiatrične ordinacije dr. M.M. z dne 3. 12. 2012, iz katerega izhaja, da je bil B.B. pregledan pri njih 10. 10. 2012. Upoštevano je bilo tudi poročilo s področja rejništva z dne 31. 12. 2012, iz katerega izhaja, da se je za otroka po odpovedi rejniške pogodbe s strani rejnice D.D. iskala druga ustreznejša družina, vendar se nihče od vprašanih kandidatov, na podlagi predstavitve primera, ni čutil sposobnega sprejeti te odgovornosti, torej rejniške družine niti za vikende in počitnice, ki bi sprejela B.B., ni bilo najti.

9V zadevi se je CSD imenoval strokovno komisijo, ki je dne 3. 9. 2012 podala mnenje, da je glede na odpoved rejniške pogodbe s strani rejnice in ker razmere v otrokovi matični družini še niso primerne za otrokovo vrnitev domov, oziroma za prenehanje pravnomočno izrečenega ukrepa odvzema otroka očetu, saj se je oče po kratkotrajni pozitivni spremembi odnosa do sina, sebe in drugih, ponovno zatekel k svojim starim vzorcem nezaupanja do vseh in destruktivnega iskanja možnih rešitev glede njegovega otroka, bilo potrebno za otroka poiskati drugo ustrezno namestitev. Komisija je menila, da je v danih okoliščinah premestitev mladoletnega B.B. v zavodsko varstvo najprimernejša rešitev. Menila je tudi, da oče potrebuje še ogromno vzpodbud, podpore v uvidu in prepoznavanju drugačnih možnosti pri vzgoji mladoletnega sina. Iz mnenja strokovne komisije CSD A. z dne 31. 12. 2012, pridobljenega v ponovnem postopku, pa izhaja, da je namestitev v zavod za otroka koristna zato, ker potrebuje strukturirano vzgojno okolje, ki mu bo zagotavljajo strokovno podporo, nadzor, pomoč, motivacijo in vzpodbudo za zdravo odraščanje in razvoj, uspešno šolanje in pridobivanje socialnih veščin za dejavno pripravo na poti pri vzpostavljanju lastne identitete, krepitve samozavesti, pozitivne samopodobe in avtonomnosti. Vse to in jasna pravila ter profesionalna strokovna pomoč zavoda, otroka vodi k cilju vrnitve v matično okolje.

10V zadevi sta bili opravljeni dve ustni obravnavi, ena dne 5. 9. 2012 (v predhodnem postopku) in druga v ponovljenem postopku, dne 1. 2. 2013. Povzet je potek in vsebina obeh obravnav, ki sta se je udeležila otrokova starša, zaslišane so bile predlagane priče. Na ustni obravnavi z dne 2. 1. 2013 , ki sta se je udeležila otrokova starša so bili predstavljeni vsi v postopku zbrani dokumenti, dejanja in poročila o zadevi, vsebina izjav staršev z dne 17. 12. 2012 in mnenje strokovne komisije, ki je bilo vročeno staršem. Oče je menil, da strokovna komisija oziroma CSD ni spoštoval napotila drugostopenjskega organa, da je treba spoštovati otrokove želje in da je treba ugotovitvi trenutno dejansko stanje. CSD v spisovno dokumentacijo ni vložil spisa o stikih, iz katerega je jasno razvidno (odločitev Višjega sodišča in Okrožnega sodišča v Celju), da je sodišče sledilo njegovim navedbam, kar pomeni, da je CSD več kot leto dni delal proti koristim otroka, prav tako je zahteval, da se v spis vloži dokumentacija iz spisa o stikih med njim in otrokom in protestiral, ker B.B. ni bilo omogočena udeležba na ustni obravnavi. Zahteval je B.B. vrnitev domov. Predlagal je, da neobremenjena oseba v tej zadevi opravi razgovor z B.B., po možnosti izven te institucije, kateremu naj prisostvuje N.N. Povedal je tudi, da je B.B. boljše v zavodu, kot pri rejnici in ker so izpolnjeni vsi pogoji za B.B. vrnitev domov, naj CSD to upošteva. Skliceval se je na konvencijo OZN. CSD ni ukrepal proti rejnici, čeprav naj bi mu zaplenila ali uničila kar nekaj stvari. Zahteval je strokovno in takojšnjo vrnitev otroka domov, kljub temu, da je v zavodu zadovoljen. V nadaljevanju C.C. na ustni obravnavi predloži dva dopisa, prvega s podpisom N.N. z dne 2. 1. 2013, kjer navaja, da so opažanja podpisane osebe glede odnosa med B.B. in njegovim očetom pozitivne in so vedno bila ter v drugem, ki ga je podpisala O.O., pa je navedeno, da se le ta trudi biti dober oče sinu B.B. F.F. je izjavila, da ne bo povedala nič, ker se boji, da bi bila ona vsega kriva. CSD očetovi zahtevi, da bi B.B. moral biti navzoč na ustni obravnavi ni ugodil. Razgovore z otrokom je opravil prej in na (obeh) ustnih obravnavah predstavil otrokovo mnenje, zato njegova izpostavljenost doživljanja stiske ni bila potrebna in mu ne bi bila v korist.

11Po ustni obravnavi 10. 1. 2013 je CSD A. prejel dodatek k poročilu doc. dr. M.M. iz Specialistične psihiatrične ordinacije, v katerem je navedeno, da sta B.B. na dogovorjenem kontrolnem pregledu 8. januarja 2013 spremljala oče in psihologinja VIZ E. in posebni specifični patologiji iz njihovega področja ne sledijo. Iz poročila izhaja, da B.B. v zavodu, na šolskem in socialnem področju deluje brezhibno, je pa njegov največji motiv vrnitev v domače okolje. Enako željo, ob kritičnem odnosu do dogodkov iz preteklosti ter z občutkom, da se je družini godila krivica na meji institucionalne zlorabe, izraža tudi otrokov oče. V poročilu je doc. dr. M.M. predlagal, da trenutno ni opaznih tehtnih razlogov za izločitev fanta iz matične družine, zato je predlagal vrnitev in menil, da bi bilo smiselno razmisliti o všolanju v drugo osnovno šolo v domačem okolju, da bi uradne službe občasno funkcionalno sledile prilagoditvenim procesom, ob medsebojnemu upoštevanju različnih kompetenc, profesionalnosti, taktnosti in spoštovanju. CSD A. razume oceno in predlog v smislu spremljanja odvzema otroka in oddaje v zavod.

12V nadaljevanju je CSD svojo odločitev utemeljil z ugotovitvijo, da umestitev otroka v strukturirano okolje utemeljuje v postopku odvzema ugotovljena visoka stopnja ogroženosti in mnenje sodne izvedenke (opomba sodišča: Klinično psihološki sodno izvedenski izvid in mnenje št. 12003 z dne 27. 2. 2012, ki ga je izdelala H.H., specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka in sodna izvedenka). Pojasnil tudi, da bi bila s stališča koristi otroka smiselna premestitev v drugo rejniško družino, ki bi lahko zaščitila otrokove koristi, ker pa iz spisovnih listin izhaja, da iskanje primerne rejniške družine ni bilo uspešno, je v navedenih okoliščinah namestitev otroka v primernem zavodu zanj najboljša rešitev. Otrokov napredek je vzpodbuden, ukinjena je bila terapija. B.B. dobro napreduje in utrjuje pozitivne vzorce obnašanja, saj mu strukturirana in zanesljiva sredina pomaga na učno vzgojnem območju. Tudi sam pove, da se v zavodu počuti bolje kot v rejniški družini, torej je sprejel bivanje v zavodu in ga umestil v svoj življenjsko, bivalni in vzgojno učni prostor. Skladno s povzetim izvedenskim mnenjem je namestitev B.B. v zavod v otrokovo korist, ker je pridobil možnost, da začne pridobivati na individualizaciji in separaciji, hkrati ohranja stik z očetom, ki ga, kot izhaja tudi iz izvedenskega mnenja, potrebuje. V skladu s tem je namestitev otroka v zavod njemu v korist tudi z vidika pomoči očetu pri uvidu njegove vloge pri tem, da je pomemben njegov odnos in vpliv na otroka glede njegovih ravnanj, v smislu strokovne vloge zavoda pri tem. Oče je opravil terapevtski ciklus na družinskem inštitutu Bližina in se vključil v druge aktivnosti za pomoč pri izpolnjevanju starševske vloge. Pri CSD A. je bil vključen v storitev pomoči družini za dom, smiselna pa je nadaljnja vključitev v storitev osebna pomoč.

13V nadaljevanju se je prvostopenjski organ skliceval na določbo 3. in 12. člena Konvencije Organizacije združenih narodov o otrokovih pravicah, (v nadaljevanju Konvencija) ter določbo 119. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), ki določa, da je CSD dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih in drugih pravic in koristi, ukrep pa temelji na določbi 120. člena ZZZDR, ki določa, da sme CSD odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili otrokovo vzgojo in varstvo, ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist. Prav tako ravnanje v otrokovo korist zahtevajo določbe 5.a, 6. in 176. člena ZZZDR. Tako je bilo z odločbo CSD A., št. 1203-50/2011-273 z dne 10. 4. 2012 odločeno, da se odda otrok v rejništvo in ker gre za pravnomočno odločbo, je zaradi prenehanja rejniške pogodbe CSD v tem postopku odločal le v delu, ki se tiče spremembe namestitve otroka v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu. Glede na ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi 3. točke 290. člena ZUP je bila sprejeta odločitev o namestitvi otroka v zavod.

14Tožnik v tožbi in dopolnitvah tožbe oporeka odločitvi prvostopenjskega upravnega organa, ker meni, da ni bilo upoštevano stališče drugostopenjskega upravnega organa, ki izhaja iz odločbe št. 12002-31/2012/18 z dne 16. 11. 2011. CSD je upošteval zgolj svoje ugotovitve in domneve iz preteklosti, ni pa upošteval novih dejstev, dokazov prič, stroke, izvedenskega mnenja in mnenja B.B. Meni, da je bil otrok odvzet na podlagi predvidevanj, njegovo mnenje se, kljub temu da je izvedensko mnenje pokazalo, da je sposoben izraziti svoje stališče in mnenje in kljub starosti 15 let, ne upošteva. Izpodbijana odločba temelji na neresnicah, prikrojevanju na podlagi predvidevanj in nihče, ne prvostopenjski, ne drugostopenjski organ, se nista oprla na razsodbe sodišč in drugih ljudi, ki so bili drugačnega mnenja. Odločitvi obeh organov sta oprti na mnenje izvedenke, ki je svoje mnenje podala krepko zakasnelo. Na to mnenje je imel pripombe, ki so se izkazale kot utemeljene. Drugi eksperti so menili drugače. Ker so bile odločbe izdane na podlagi enostranskega pisanja, se je odločil za tožbo. Nikjer se ne omenja, da je njegova partnerka defektologinja in vzgojiteljica, da je bila tudi rejnica, torej bi lahko bilo to za otroka dobro. Omenja se tudi negativna zaupna oseba, ki je bila s soglasjem ostalih tudi razrešena, drugih oseb, pozitivnih zaupnih oseb pa se ne omenja. Piše se o izvedenskem mnenju izvedenke H.H., ki je bila prva v vrsti ekspertov in je čas pokazal, da se je zmotila. Sklicuje se na mnenje dr. M.M., ki je bilo drugačno. Pojasnjuje, da je sodišče določilo stike oziroma je s sodnimi poravnavami prišlo do stikov, ki jih je pač CSD s svojimi odločbami kršil. Pojasnjuje tudi, da je sodišče v svoji odločitvi pojasnilo, da bi otroku nastala, če ne bi bilo stikov, nepopravljiva škoda.

15CSD je kršil tudi postopkovne določbe, ker ni upošteval nekaterih pomembnih dejstev, prav tako v izpodbijani odločbi ni jasno definirano kaj, kje in kako naj bi škodoval B.B. Predvidevanja organov obeh stopenj ne bi smela imeti nobene teže, odločitve bi morale temeljiti na dejstvih. B.B. ga je obvestil, da je dobil e-pošto od direktorja socialne inšpekcije, da bo končano v kratkem in da bo nadzor opravljen v kratkem, na ministrstvu pa so imeli vseskozi enak odnos, kot se vidi iz zadnje odločbe. B.B. je šele sedaj imel možnost povedati resnico, odvzet pa mu je bil leta 2011. Žalostno se mu zdi, da so se nad B.B. izvajali pritiski, sam pa je bil tretiran kot nasilnež. Z otrokom imata vsekakor pravico, da zmaga resnica. Sodišču, zaradi tega ker v upravnem postopku ni bilo ugotovljeno pravilno dejansko stanje, predlaga, da prouči sveže mnenje dr. M.M., iz katerega izhaja, da B.B. lahko dobi motnje, če ne bo vrnjen v domače okolje. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. V številnih nadaljnjih urgencah in dopolnitvah tožb predlaga prednostno obravnavo zadeve.

16Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je navedla, da sodišču pošilja upravne spise, in da predlaga, da iz razlogov navedenih v izpodbijani odločbi sodišče tožbo zavrne.

17Tožba je bila poslana poslana tudi stranki z interesom, materi F.F. Odgovora na tožbo ni podala.

18Tožba ni utemeljena.

19Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

20V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da je sporen izrek ukrepa iz 1. in 2,. točke izpodbijane odločbe, da se mladoletni B.B. odda v vzgojo in varstvo zavodu (1. točka izreka) in da se s prenehanjem rejniške pogodbe premesti iz rejništva pri D.D. in namesti v Vzgojnem zavodu E. (2. točka izreka izpodbijane odločbe).

21Prvostopenjski organ in tožena stranka se sklicujeta na določbo prvega odstavka 56. člena Ustave RS, po kateri uživajo otroci posebno varstvo in skrb. Da morajo biti otrokove koristi glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, določa 3. člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Prav tako je zagotavljanje otrokovih koristi načelo Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic. Vse navedene določbe so upoštevane v relevantnih določbah ZZZDR. Tako 5.a člen ZZZDR določa, da morajo starši, druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist; določba 119. člena tega zakona nalaga centrom za socialno delo, da storijo potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi: tako smejo odvzeti otroka staršem in ga dati v vzgojo in varstvo drugi osebi ali zavodu, če so starši zanemarili vzgojo in varstvo ali če je to iz drugih pomembnih razlogov v otrokovo korist (prvi odstavek 120. člena ZZZDR): oddati otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi, v rejništvo (prvi odstavek 157. člena ZZZDR).

22Sodišče ugotavlja, da predmet presoje v tem upravnem sporu ni odločba CSD št. 1203-50/2011-273 z dne 10. 4. 2012, s katero je bil B.B. odvzet očetu in oddan v vzgojo in varstvo drugi osebi v rejništvo in ki je postala pravnomočna 4. 5. 2012, zato je moralo sodišče, ob upoštevanju vseh v 20. točki naštetih določb, presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe omejiti na vprašanje, ali v upravnem postopku ugotovljene koristi otroka utemeljujejo izpodbijano odločitev, to je namestitev otroka v zavod. Ni sporno, da je na podlagi določbe prvega odstavka 120. člena ZZZDR otroka mogoče oddati v vzgojo in varstvu zavodu, vendar pod nadaljnjimi pogoji te določbe, da je to v otrokovo korist. Ta se ugotavlja v postopku, ki ga predpisujejo določbe Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Slednji v 88. člena določa, da kadar odločajo centri za socialno delo o pravicah in koristih otroka, med drugim tudi po 120. členu ZZZDR, si morajo v posebnem ugotovitvenem postopku pred odločitvijo pridobiti mnenje strokovne komisije in razpisati ustno obravnavo. Sodišče ugotavlja, da je CSD v postopku pred izdajo odločbe navedeno določbo v celoti upošteval in svojo odločitev o namestitvi otroka v zavod oprl na mnenje strokovne komisije CSD A. z dne 31. 12. 2012 ter dne 2. 1. 2013 (v ponovljenem postopku) ponovno izvedel ustno obravnavo, zato je po presoji sodišča izpodbijana odločitev v okviru naštetih določb ter tudi v skladu z dejanskimi ugotovitvami v postopku.

23Tožnik nasprotuje ugotovitvi, da je bila otrokova korist v izpodbijanem postopku ugotovljena pravilno. Sodišče ugotavlja, da je CSD otrokovo korist ugotavljal na podlagi vseh listin in dokazov zbranih v ugotovitvenem postopku. Utemeljil jo je z izvidom in mnenjem št. 12003 z dne 27. 2. 2012, ki ga je izdelala H.H., specialistka klinične psihologije, psihoterapevtka in sodna izvedenka, ki je utemeljila, zakaj je potrebno B.B. umestiti v drugo okolje ter obširno pojasnila tudi, kaj lahko B.B. v tem okolju pridobi. CSD je pojasnil tudi, da bi bil za B.B. primernejši ukrep premestitve v drugo rejniško družino, vendar tega ukrepa ni bilo mogoče izvesti, ker ni bilo mogoče najti rejniške družine, niti za vikende in počitnice, ne na območju CSD A., ne izven tega območja. Da gre za pravilno izbiro ukrepa, dokazuje tudi dosedanji B.B. napredek v zavodu, tudi ukinitev prej potrebne terapije in tudi v tem postopku pridobljena B.B. izjava.

24Po presoji sodišča se je na podlagi spoznanj in ugotovitev, do katerih je prišel organ, oblikovala zadostna dejanska podlaga za sprejeto odločitev. Sodišče se ne strinja s tožnikom, da organ ni upošteval okoliščin v času odločanja. Vse za odločitev relevantne okoliščine so bile upoštevane, tudi mnenje dr. M.M. z dne 9. 1. 2013, vendar v povezavi z uradnim zaznamkom CSD z dne 21. 1. 2013, ki ga je v odločbi citirala tožena stranka, da dr. M.M. posebnega razgovora z B.B. ni opravil. Iz tega razloga sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve CSD, da tega mnenja (da ni razlogov za izločitev fanta iz matične družine) ni upoštevala. Sodišče zavrača tudi vse druge tožnikove ugovore, saj se nanašajo na sam postopek odvzema otroka in ne na vprašanje namestitve B.B. v zavodu (v okviru prvega odstavka 120. člena ZZZDR). Prav tako zavrača tožbeni ugovor, da je CSD kršil odločbo o določitvi stikov, saj nasprotno dokazujejo vse listine priloženega upravnega spisa.

25Ker je bila po presoji sodišča odločitev strokovno utemeljena in glede na uvodoma navedene določbe 119., 120. in 157. člena ZZZDR materialnopravno pravilna, očitati pa ji ni mogoče niti postopkovnih kršitev, ne določbe 88. člena , ne določb ZUP, je sodišče tožbo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, kot neutemeljeno, zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.