VSL sklep Cst 322/2013

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let tako, da se zadnji dan preizkusnega obdobja izteče 15. 7. 2017.

2Dolžnica se je pritožila zoper odločitev v 2. točki izreka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče pri določitvi preizkusnega obdobja upošteva starost dolžnika, njegove družinske razmere, zdravstveno in druga osebna stanja ter razloge za insolventnost (četrti odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), v okviru trditev, podanih v predlogu za začetek postopka odpusta obveznosti (tretji odstavek 398. člena ZFPPIPP). V predlogu za odpust obveznosti mora dolžnik namreč opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP, in priložiti dokaze o obstoju teh okoliščin.

5Sodišče prve stopnje je pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo, da je dolžnica stara 38 let, zaposlena, prejema plačo cca. 1.700,00 EUR neto, je zdrava, delazmožna in mati dveh otrok. Prav tako je upoštevalo razloge za insolventnost – dolgovi izvirajo iz gradnje hiše, katero sta gradila z bivšim možem. Posebej je izpostavilo, da je pri določitvi nižje preizkusne dobe – to sodišče lahko določi v razponu od dveh do petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP) – zgoraj navedene okoliščine (razlog za nastanek insolventnosti, dolžnost preživljati dva otroka in zaposlenost) upoštevalo kot okoliščine, zaradi katerih je bila določena krajša preizkusna doba, vendar pa se zaradi višine obveznosti, ki je relativno visoka, ni odločilo za krajše preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh okoliščin primera pravilno uporabilo materialno pravo in določilo preizkusno obdobje štirih let.

6Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče napačno štelo obveznost kot relativno visoko. V predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti je dolžnica navedla, da je skupen znesek obveznosti 367.194,55 EUR, kar je tudi po oceni višjega sodišča zelo velika obveznost. Tega ne more spremeniti dejstvo, da obveznosti izvirajo iz gradnje hiše. To in okoliščino, da je do insolventnosti prišlo prav zaradi dela obveznosti, kjer je dolžnica nastopala kot porok – dolžnica namreč zatrjuje, da je del obveznosti, kjer je nastopala kot osebna dolžnica, tekoče poravnavala –, je zadosti upoštevalo že sodišče prve stopnje. Dolžnica tudi v pritožbi izpostavlja, da bi moralo sodišče bolj upoštevati dejstvo, da je glede dela obveznosti le porok in da ni zakrivila nastale situacije, kar pa višje sodišče ne sprejema. Po določbi 1012. člena Obligacijskega zakonika – OZ se porok s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil. Zato dejstvo, da del obveznosti predstavljajo obveznosti iz naslova poroštva, ne morejo iti dolžnici v prid pri določitvi krajše preizkusne dobe.

7Po presoji višjega sodišča je ob okoliščinah, navedenih v predlogu za odpust obveznosti, preizkusno obdobje štirih let primerno. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo tudi namen preizkusne dobe, o tem zavzelo konkretne razloge, ki jih višje sodišče v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje, za konkreten primer pa dodaja, da je namen preizkusnega obdobja tudi v tem, da se v postopku osebnega stečaja ob aktivnosti dolžnika (prim. 401. člen ZFPPIPP) skuša v čim večji meri poplačati upnike.

8Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).