VSRS Sodba II Ips 58/2014

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog, da se tožencema začasno odvzame premoženje nezakonitega izvora, in sicer gotovina v znesku 2.530 EUR, ki naj se nakaže na tožničin podračun, odprt pri Upravi RS za javna plačila.

2Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

3Vrhovno državno tožilstvo RS je zoper ta sklep vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, naj ji Vrhovno sodišče ugodi in sklep sodišča druge stopnje tako spremeni, da se izda predlagana začasna odredba, podrejeno pa, da se sklepa nižjih sodišč razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenemu sodišču očita, da je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 189. členom ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Ta je obremenjen tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti. Uveljavlja tudi razlog zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče druge stopnje nepravilno uporabilo 24. člen Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI) v zvezi z 21., 23. in 28. členom ZOPNI, pri čemer gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Navaja, da tožnica v nobeni vlogi ni zatrjevala, da je identičen predlog za začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora pred tem vložila na Okrožno sodišče v Kopru. Kot je razvidno iz dokaza A116, je tožnica na Okrožno sodišče v Kopru v postopku finančne preiskave po ZOPNI vložila predlog za začasen odvzem premoženja – gotovine 2.530 EUR za čas do vložitve tožbe v pravdnem postopku za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Predloga za začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora, podana v postopku finančne preiskave po ZOPNI in v predmetnem postopku po vloženi tožbi se nanašata na različni časovni obdobji. Začasno zavarovanje z začasnim odvzemom premoženja nezakonitega izvora v pravdnem postopku temelji na 28. členu ZOPNI. Gre za različno dejansko in pravno podlago ter za različna predloga začasnega odvzema. Tako ne gre za predloga dveh identičnih začasnih odvzemov premoženja nezakonitega izvora na dveh sodiščih, kot zmotno zaključuje sodišče druge stopnje. Tožnica tega tudi ni zatrjevala in dokazovala v pravdnem postopku. V odločilnih dejstvih izpodbijanega sklepa je nasprotje med razlogi sklepa o vsebini listin (pisnih vlog tožnice in predloženih listinskih dokazih, zlasti listine A116) in med samimi temi listinami, ki nimajo takšne vsebine, kot jim jo pripisuje sodišče druge stopnje. Ker pritožbeno sodišče ne ločuje med začasnim odvzemom v finančni preiskavi in v pravdnem postopku, gre tudi za zmotno uporabo materialnega prava, in sicer določb 21., 23., 24. in 28. člena ZOPNI.

4Toženca na zahtevo za varstvo zakonitosti nista odgovorila.

5Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6Začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora je oblika zavarovanja po ZOPNI, ki se lahko zahteva v fazi finančne preiskave (24. člen ZOPNI), katere namen je, da se zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali in zoper katero osebo naj se začne postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora, lahko pa tudi po opravljeni finančni preiskavi, v pravdnem postopku po tožbi za odvzem premoženja nezakonitega izvora (28. člen ZOPNI). Namen takšne ureditve je, da se zagotovi nepretrgan začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora v vseh fazah postopanja po ZOPNI, vse do pravnomočne odločitve o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Kadar se začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora zahteva tekom finančne preiskave, o njem odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje v predkazenskem ali kazenskem postopku zaradi kataloškega kaznivega dejanja (drugi odstavek 7. člena ZOPNI), ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek glede začasnega zavarovanja odvzema premoženjske koristi (25. člen ZOPNI). V takšnem primeru lahko omenjeni ukrep zavarovanja traja do konca trajanja finančne preiskave oz. najdlje do vložitve tožbe za odvzem premoženja nezakonitega izvora (prim. 17., 18., 23. in četrti odstavek 24. člena ZOPNI). Kadar pa državni tožilec predlaga začasni odvzem premoženja v pravdnem postopku, je podana izključna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani (tretji odstavek 7. člena v zvezi z 28. členom ZOPNI). V postopku začasnega odvzema premoženja nezakonitega izvora v pravdnem postopku se v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZOPNI smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

7Izpodbijana odločitev višjega sodišča je procesne narave, zato zatrjevani razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen. Uveljavljena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Za kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Ta kršitev je utemeljena predvsem, ko gre za nepravilen prenos določenega podatka iz listinskega dokaza, iz zapisnika o izvedbi dokazov ali iz prepisa zvočnih posnetkov v razloge sodbe. Sodišče druge stopnje odločitve ni oprlo na vsebino dokaza – listine A116, temveč je zaključek o istovetnosti predlogov za začasen odvzem nezakonito pridobljene gotovine oprlo zgolj na tožničine navedbe (prim. točko 5 izpodbijanega sklepa). Do prenosa podatka iz listinskega dokaza v sklep tako sploh ni prišlo. Zatrjevanje, da iz tožničine trditvene podlage ne izhaja, da gre za identična predloga za začasen odvzem, pa ne pomeni kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč bi lahko šlo za kršitev razpravnega načela, kar pa zahteva v obliki izrecne procesne kršitve ne uveljavlja (prim. prvi odstavek 391. člena ZPP).

8Nadalje pa je treba pritrditi zahtevi, da v konkretnem primeru ne gre za istovetnost predlogov za začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato ne gre za situacijo smiselno podobni situaciji iz tretjega odstavka 189. člena ZPP. Predloga za zavarovanje, vložena pred Okrožnima sodiščema v Kopru in Ljubljani se namreč nanašata na različni fazi postopka in se tako opirata na različno dejansko in pravno podlago. Tožnica je pred Okrožnim sodiščem v Kopru (lahko) zahtevala zavarovanje le za čas finančne preiskave oziroma najdlje do vložitve tožbe v pravdnem postopku. Po končani finančni preiskavi pa v pravdnem postopku predlaga zavarovanje z začasnim odvzemom premoženja nezakonitega izvora do pravnomočne odločitve v tem postopku. Ker je sodišče druge stopnje prekršilo določbo tretjega odstavka 189. člena ZPP, je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopa, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Vrhovno sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP, 15. členom ZIZ in drugim odstavkom 28. člena ZOPNI zahtevi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča druge stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje, ki bo moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost pritožbe tožeče stranke.