VSRS Sklep I Kp 73263/2010-44

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanka kot tožilka P. M. je dolžna plačati sodno takso.

1Višje sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe prvega odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), oškodovanko kot tožilko P. M. kaznovalo z denarno kaznijo v višini 250,00 EUR, ker je v svoji pritožbi z dne 18. 5. 2012 žalila sodišče. Odločilo je, da je denarno kazen dolžna plačati v roku petnajst dni po pravnomočnosti sklepa.

2Oškodovanka kot tožilka P. M. je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Predlagala je, naj se izpodbijani sklep razveljavi.

3Vložnica v pritožbi smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, kot posledico kršitve določbe prvega odstavka 78. člena ZKP, saj meni, da ni bilo podlage za uporabo citirane določbe, ker se kazenski postopek ni začel. Postopek se je končal s sklepom o zavrženju vloge oškodovanke kot tožilke na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP in je zato bila odločitev sodišča, da ji izreče denarno kazen nepravilna in nezakonita.

4Za uporabo določbe prvega odstavka 78. člena ZKP ni odločilen začetek postopka (npr. odločitev sodišča, da se opravi preiskava zoper določeno osebo), ampak presoja ali je procesni udeleženec v svoji vlogi žalil sodišče ali koga, ki sodeluje v postopku. Ta člen ureja disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev med drugim tudi oškodovanca kot tožilca, kar je P. M., ki je na podlagi določbe 433. člena ZKP začela kazenski pregon z vložitvijo vloge imenovane zasebna tožba zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja po 240. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zoper Z. K., vsekakor bila. Ker vloge na zahtevo sodišča prve stopnje ni popravila, jo je sodišče s sklepom V K 73263/2010, z dne 9. 5. 2012, skladno z določbo tretjega odstavka 76. člena ZKP zavrglo. Sodišče druge stopnje je obravnavalo pritožbo oškodovanke kot tožilke P. M. zoper navedeni sklep ter ugotovilo, da je v pritožbi žalila sodišče. Oškodovanka kot tožilka zato neutemeljeno uveljavlja, da ni bilo pogojev za izrek denarne kazni, češ da se postopek še ni začel. Žalitev, ki jo je ugotovilo višje sodišče v izpodbijanem sklepu, je bila storjena v vlogi - pritožbi, ki je bila izročena sodišču. Tako je višje sodišče, ko je obravnavalo pritožbo, lahko, ko je ocenilo, da so navedbe oškodovanke kot tožilke v pritožbi takšne, da so žaljive za sodišče, odločilo na podlagi določbe prvega odstavka 78. člena ZKP.

5V ostalih navedbah v pritožbi pa pritožnica ne navaja ničesar, kar bi izpodbilo pravilnost odločitve višjega sodišča o denarnem kaznovanju. Razlogov sklepa ne izpodbija s konkretnimi dejstvi in okoliščinami, ampak izraža le nestrinjanje z odločitvijo sodišča.

6Po navedenem je Vrhovno sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

7Odločitev o plačilu stroškov, nastalih v zvezi s tem pravnim sredstvom, temelji na prvem odstavku 94. člena ZKP. Sodno takso bo s posebnim sklepom odmerilo sodišče prve stopnje.