VSM sklep I Ip 850/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom predmetni izvršilni postopek ustavilo (točka I. izreka) in sklenilo, da se v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Mariboru, pri dolžnikovih nepremičninah parc. št ..., k.o. Č. ter parc. št. ..., parc. št. ... in parc. št. ..., vse k.o. S., izbriše zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. In 2154/2010 z dne 1. 2. 2011 (točka II. izreka).

2Zoper citirani sklep se pritožujeta upnika, in sicer brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. Bistvo pritožbene graje je, da sta upnika v stečajnem postopku nad dolžnikom z vlogo z dne 21. 3. 2012 prijavila svojo terjatev do dolžnika, pri čemer sta zahtevala priznanje in poplačilo celotne terjatve, s tem pa sta smiselno prijavila tudi v predmetnem izvršilnem postopku pridobljeno ločitveno pravico na nepremičninah dolžnika.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Po pregledu in preučitvi izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

5Pregled zadeve pokaže, da sta upnika zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer sodne poravnave Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. P 867/2007 z dne 19. 5. 2010, kateremu je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo s sklepom o izvršbi, opr. št. In 2154/2010 z dne 1. 2. 2011, ki je postal pravnomočen dne 12. 7. 2011. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi je bil nad dolžnikom, s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. St 6/2012 z dne 2. 2. 2012, začet stečajni postopek, v katerem sta upnika z vlogo z dne 21. 3. 2012 prijavila svojo terjatev na podlagi izvršilnega naslova. Iz poročila stečajnega upravitelja z dne 3. 6. 2013 (list. št. 88) izhaja, da je bila prijavljena terjatev upnikov v stečajnem postopku v celoti priznana, da pa upnika nista prijavila ločitvene pravice na dolžnikovih nepremičninah, ki sta jo, v skladu s 170. členom ZIZ, pridobila na dolžnikovih nepremičninah, ki so sedaj predmet stečajne mase.

6Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) v prvem odstavku 296. člena določa, da morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo. V nadaljevanju citirani zakon v prvem odstavku 298. člena še določa, da v kolikor je terjatev upnika do stečajnega dolžnika zavarovana z ločitveno pravico, mora upnik v stečajnem postopku v roku za prijavo te zavarovane terjatve prijaviti tudi ločitveno pravico, če ni v prvem odstavku 281. člena ali v drugem odstavku 282. člena tega zakona drugače določeno.

7Ker v obravnavanem primeru ne gre za nobeno izmed izjem po prvem odstavku 281. člena ali po drugem odstavku 282. člena ZFPPIPP, bi morala upnika v stečajnem postopku nad dolžnikom poleg svoje terjatve iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega sta vložila predlog za izvršbo, izrecno prijaviti tudi ločitveno pravico, ki sta jo v skladu z drugim odstavkom 170. člena ZIZ pridobila z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi na nepremičninah dolžnika. Ker pa iz poročila stečajnega upravitelja z dne 3. 6. 2013 (list. št. 88) ter pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. St 6/2012 z dne 8. 9. 2012 (priloga spisa D2) nedvomno izhaja, da sta upnika v stečajnem postopku prijavila zgolj svojo terjatev do dolžnika, ne pa tudi v izvršilnem postopku pridobljene ločitvene pravice na nepremičninah dolžnika, je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP predmetni izvršilni postopek pravilno ustavilo in razveljavilo izvršilna dejanja, na podlagi katerih sta upnika pridobila ločitveno pravico. Posledično je pritožbeno zavzemanje, da sta upnika s prijavo njune terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom hkrati prijavila tudi ločitveno pravico pridobljeno v predmetnem izvršilnem postopku, neutemeljeno.

8Ker upnika v postopku izvršbe do začetka stečajnega postopka nista pridobila ločitvene pravice tudi na podlagi drugih s sklepom o izvršbi dovoljenih izvršilnih sredstvih, je ustavitev predmetnega izvršilnega postopka pravilna tudi iz tega vidika (1. točka tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 132. člena ZFPPIPP).

9Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo upnikov kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni (163. člen ZPP).