VSK sklep CDn 513/2013

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Predlagateljica je predlagala (z zemljiškoknjižnim predlogom in naknadno vloženo vlogo), da se na podlagi posadne listine z dne 21.2.2011, vpiše parcela 1275/4 k.o. V. kot splošni skupni del več večstanovanjskih stavb (stavb v etažni lastnini), enostanovanjskih stavb in garaž kot skupna lastnina po nedoločenem deležu v korist teh stavb in garaž.

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je ta zavrnila predlagani vpis (odločila, da vpis ni dovoljen).

Proti sklepu se pritožuje predlagateljica zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Še vedno vztraja pri trditvi, da o predlogu ni bilo določeno v celoti. Navaja, da v delu, kjer je predlagana vknjižba v korist lastnikov enostanovanjskih stavb in samostojnih garaž predlagateljica ne more navesti posameznih delov, ker jih te stavbe nimajo, vložitev elektronskega predloga pa ni mogoča in ji je z nedovolitvijo vložitve pisnega predloga kršena ustavna pravica do varstva lastninske pravice, ker se splošni skupni del, ki je skupen več stavbam, v korist enostanovanjskih stavb sploh ne more vpisati. Navaja tudi, da z dodatno vloženim predlogom predlagateljica ne spreminja prvotnega predloga, temveč ga dopolnjuje v delu, ko ni bilo mogoče predloga vložiti elektronsko. Elektronsko tudi ni bilo mogoče vložiti vknjižbe skupne lastnine v korist posameznih delov, ker program tega ni dopuščal, temveč je bilo to možno le v korist stavb. Programa za vpis skupne lastnine predlagateljica ne more spremeniti. Narejen je tako, da se vpiše lahko le tako, da je imetnik pravice vsakokratni lastnik nepremičnine – stavbe. To, da so v dovolilu navedeni vsi posamezni deli stavb ne more biti ovira, da se ne bi vpisala skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov stavb, kot to nepravilno ugotavlja sodišče. Če gre za splošni skupni del se ne vpišejo vsi skupni lastniki, temveč se vpiše skupna lastnina v korist vsakokratnih lastnikov tako, kot se tudi solastninska pravica na splošnem skupnem delu vpiše v korist vsakokratnih lastnikov. Zemljiškoknjižni predlog je vložen tako, da se predlaga vpis splošnega skupnega dela in pri njem vknjižba v korist vsakokratnih lastnikov nepremičnin stavb in ne kot ugotavlja sodišče, v korist stavb, kar je razvidno iz samega predloga. Sodišče pa mora odločiti o celotnem predlogu in dejstvo, da niso zajete vse nepremičnine ne more biti posledica delovanja zemljiške knjige, saj je o zadevi še vedno možno izdati tudi pisni sklep. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter spremeni sklep tako, da dovoli vpis.

Pritožba ni utemeljena.

Po mnenju pritožbenega sodišča je za rešitev te zadeve bistveno vprašanje, ali je v veljavni zakonodaji podlaga za tak vpis, kot ga predlaga predlagateljica, to pa je, da se parcela 1275/4 k.o. V. vpiše kot skupni del več večstanovanjskih stavb, enostanovanjskih stavb in garaž. Prvostopenjsko sodišče je preizkušalo utemeljenost predloga kot celote, to je razvidno iz razlogov izpodbijanega sklepa, zato pritožbeno sodišče pritožbenim očitkom, da ni bilo odločeno o celem predlogu, ni sledilo. Tudi pritožbeno sodišče je pri preizkusu pravilnosti odločitve izhajalo iz obeh vlog predlagateljice in ju obravnavalo kot celoto. Presodilo je, da predlagani vpis ni dovoljen, ker zanj ni podlage v veljavni zakonodaji. Pri presoji je izhajalo iz določb Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) in Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: SZ-1) in tudi iz določb prejšnje ureditve s tega področja, veljavne v času lastninjenja.

Predlagateljica predlaga vknjižbo na podlagi posadne listine. Po tretjem odstavku 40. člena je pravni temelj pridobitve lastninske pravice mogoče dokazovati tudi s posadno listino, ki je urejena v 1. točki tega odstavka. Z njo je mogoče dokazovati izvirno pridobitev pravice z nastopom pravnih dejstev, ki tvorijo pravni temelj izvirne pridobitve. V predloženi listini navedena pravna dejstva ne utemeljujejo nastanka skupne lastnine lastnikov večstanovanjskih stavb in zemljiških parcel (med katere glede na povezanost zemljišča in objekta sodijo parcele z enostanovanjskimi stavbami in garažami) na parceli 1275/4 k.o. V., ki po zakonu tudi ne more predstavljati skupnega dela zemljiških parcel. Pojem splošni skupni del je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela stavbe in solastnina na skupnem delu (105. člen SPZ) oziroma v primeru, ko skupni deli služijo več večstanovanjskim stavbam in predstavljajo skupni del teh stavb, skupna lastnina lastnikov posameznih delov večstanovanjskih stavb, ki jim takšen skupni del služi (23. člen SZ-1). Stavbe, ki niso v etažni lastnini (v predlogu navedene enostanovanjske stavbe in garaže) ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Razlog, zaradi katerega po mnenju pritožbenega sodišča predlogu ni mogoče ugoditi, ni v pomanjkljivostih elektronske zemljiške knjige oziroma računalniškega programa, kot zmotno meni predlagateljica. Ne drži, kar je navajala v predlogu, da ni mogoče pridobiti skupne lastnine v korist več enostanovanjskih stavb, ker računalniški program tega ne predvideva, temveč zato, ker zakon ne predvideva oblikovanja in vpisa take skupne lastnine. Vpisa pravic, kot je predlagano, zemljiškoknjižno pravo ne pozna. Iz zgoraj navedenih razlogov je odločitev prvostopenjskega sodišča, da se vpis ne dovoli in ugovor zavrne, pravilna. Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).