VSRS Sklep X Ips 92/2017

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Kranj, št. 321-254/1992-453 z dne 15. 2. 2016, v zvezi z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 490-14/2016/2 z dne 23. 5. 2016. Z njo je bila zavrnjena revidentkina zahteva za denacionalizacijo v izreku odločbe navedenih nepremičnin, za katere je revidentka zaradi nezmožnosti vračila v naravi zahtevala odškodnino v obliki nadomestnih zemljišč.

2Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje revidentka vlaga revizijo, katere dovoljenost utemeljuje na 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Zahteva vračilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidentke, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

5Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 revidentka utemeljuje z navedbo, da je upravni organ izračunal vrednost podržavljenih zemljišč, za katera zahteva nadomestna zemljišča, v višini 128.635,31 DEM (65.770,19 EUR).

6Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pravica do vračila premoženja v naravi v denacionalizacijskem postopku ni pravica, izražena v denarni vrednosti.¹ Enako stališče je sprejelo tudi Ustavno sodišče, ki je izrecno poudarilo, da je izraz denarne vrednosti po naravi stvari samo pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek.² Zato tudi v primeru, ko se v denacionalizacijskem postopku zahteva odškodnina v obliki nadomestnih zemljišč, ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.

7Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revidentka obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanjo zelo hude, in to tudi izkazati.³

8Revidentka je navedla, da izpodbijana odločitev zelo posega v njene pravice, saj za njo pomeni izgubo pričakovane lastninske pravice na številnih nepremičninah. Ker je upokojena, bi znesek, ki predstavlja vrednost podržavljenih zemljišč, občutno vplival na njeno materialno stanje. Na podržavljene nepremičnine jo vežejo tudi neprecenljivi spomini na njeno otroštvo in družino. S temi navedbami pa ni izkazala pogoja obstoja zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ni trdila, da bi bilo njeno preživljanje ogroženo, če se ji ne zagotovi odškodnine za podržavljena zemljišča. Dejstvo, da se ta spor nanaša na premoženje večje vrednosti, pa samo po sebi ne zadostuje za obstoj zelo hudih posledic. S trditvami o neprecenljivosti spominov, ki jo vežejo na podržavljena zemljišča, pa ne more uspeti, saj to ni pravno priznana škoda. Ob tem pa tudi sicer v sporu ne zahteva vračila podržavljenih zemljišč v naravi, temveč zagotovitev odškodnine v obliki nadomestnih zemljišč.

9Ker uveljavljeni pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo revizijo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

10Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Npr. sklepi X Ips 728/2008 z dne 22. 1. 2009, X Ips 747/2008 z dne 5. 2. 2009, X Ips 734/2008 z dne 5. 2. 2009, X Ips 789/2008 z dne 2. 4. 2009, X Ips 469/2010 z dne 26. 1. 2011, X Ips 332/3015 z dne 11. 2. 2016.
² Enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010.
³ Npr. sklepi X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 687/2007 z dne 17. 6. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010, X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010, X Ips 355/2011 z dne 23. 11. 2011, X Ips 455/2012 z dne 24. 4. 2013, X Ips 258/2014 z dne 28. 8. 2014, X Ips 227/2015 z dne 26. 8. 2015.