UPRS sodba II U 277/2013

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev odškodninske tožbe zoper A. d.d. zaradi kršitve prodajne pogodbe z dne 7. 3. 2013, ki izhaja iz sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 673/2009, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1421/2012. V svoji obrazložitvi navaja, da mora prosilec v skladu z določbami od 11. do 24. člena ZBPP izpolnjevati finančno-materialni kriterij in objektivni kriterij ter morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno. V postopku je ugotovila, da se tožnik vodi v evidenci brezposelnih oseb in ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči, njegova žena B. pa prejema pokojnino v mesečnem znesku 813,01 EUR. Poleg tega je na podlagi navedb v tožnikovi prošnji in priloženih in pridobljenih dokazil o premoženjskem stanju ugotovila, da ima tožnikova žena premoženje, katerega vrednost po 27. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, t.j. Vrednost 13.780,00 EUR. Tožnik tako ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožnik zoper takšno odločitev tožene stranke vlaga tožbo, v kateri navaja, da tožena stranka pri odločitvi ni upoštevala, da od 26. 1. 2012 ne živi več v skupnem gospodinjstvu in da zato v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZBPP ni član družine. Posledično se premoženje družine ne bi smelo upoštevati kot skupno premoženje tožnika. Razen tega se mu je materialno in finančno stanje še poslabšalo, ker je še vedno brezposeln in mu je bila tudi zavrnjena vloga za pridobitev starostne pokojnine. Sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) pomeni brezplačna pravna pomoč pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Po določbah 14. člena ZBPP se za ugotavljanje finančnega in premoženjskega pogoja prosilca uporabljajo ustrezne določbe ZSVarPre. V skladu z določbo prvega odstavka 27. člena ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima samska oseba ali družina prihranke ali premoženje, ki se upoštevajo po tem zakonu, ki dosega ali presega vrednost 13.780,00 EUR.

Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna. Tožena stranka je ob upoštevanju citiranih zakonskih določb in skladno s podatki v upravnem spisu pravilno ugotovila, da ima tožnikova žena premoženje, ki presega vrednost 13.780,00 EUR. Glede na navedeno je pravilno ugotovila tudi, da tožnik finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje.

Tožbeni ugovori na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da se kot skupno premoženje tožnika ne bi smelo upoštevati premoženje družine (njegove žene), ker tožnik od 26. 1. 2012 ne živi več v skupnem gospodinjstvu s člani družine. V skladu z določbo prve alineje prvega odstavka 23. člena ZBPP se za družinskega člana prosilca šteje zakonec, ki živi s prosilcem najmanj eno leto v življenjski skupnosti. Zakonec osebe, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, se ne šteje za družinskega člana le v primeru, če v življenjski skupnosti dejansko ni več povezan z družino (drugi odstavek navedenega člena).

Tožnik pa v svoji prošnji za dodelitev brezplačne pomoči, niti v tožbi ne zatrjuje, da ne živi več v življenjski skupnosti z B., kakor tudi ne, da je razvezan. Razen tega je v svoji prošnji za BPP kot svojega družinskega člana navedel tudi ženo B. Zato na odločitev ni mogla vplivati okoliščina, da ima po podatkih iz javnih evidenc tožnik drugo prebivališče kot njegova žena. Na drugačno odločitev pa tudi ne morejo vplivati tožnikove navedbe v tožbi o poslabšanju njegove materialnega in finančnega stanja, kot tudi ne dejstvo, da je bila zavrnjena njegova vloga za pridobitev starostne pokojnine.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.