VSRS Sodba VIII Ips 206/2013

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba tožene stranke zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in odločbi tožene stranke, št. 1 1 1041841 z dne 4. 2. 2010 ter številka 1041841 z dne 12. 8. 2010 o odmeri starostne pokojnine odpravilo ter toženi stranki naložilo izdajo nove odločbe v kateri bo pri odmeri tožnikove starostne pokojnine od 31. 12. 2010 (pravilno očitno: 1. 1. 2010) dalje upoštevalo na podlagi odločbe št. 1 1 1041841 z dne 13. 1. 2006 že uveljavljeno pokojnino z odstotnim povečanjem glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Soglašalo je s toženo stranko, da tožnik zaradi ponovne vključitve v zavarovanje ni bil upravičen do zvišanja odstotkov odmere pokojnine v smislu določb tretjega odstavka 53. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) iz naslova zavarovanja po dopolnitvi starosti 63 let, ne glede na to, da je tožnik ostal v zavarovanju do dopolnjenega 66. leta starosti že pred prvo upokojitvijo z 31. 12. 2005.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in v njej uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da mu je bila ob prvi upokojitvi s pravnomočno odločbo tožene stranke v letu 2006 že priznana pokojnina ob upoštevanju celotnega bonusa pri odmeri pokojnine iz tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1, ker je že pred to upokojitvijo dopolnil 66 let starosti. Res se je v letu 2006 ponovno aktiviral, se ponovno vključil v zavarovanje in plačeval prispevke vse do konca leta 2009. Tako bi mu morala tožena stranka oziroma v sodnem postopku sodišče na podlagi drugega odstavka 180. člena ZPIZ-1 zgolj odstotno povečati že uveljavljeno pokojnino glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja, kot je pravilno presodili sodišče prve stopnje. Sodišče druge stopnje se je v zvezi s tem neutemeljeno sklicevalo na prehodne določbe 417. člena ZPIZ-1.

4Revizija je utemeljena.

5Iz listin v spisu (overjene fotokopije delovne knjižice) je razvidno, da je tožnik diplomirani pravnik z opravljenim pravosodnim izpitom, ki je izenačen sedanjim pravniškim državnim izpitom, in je bil do upokojitve odvetnik. Tako izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za osebno vložitev revizije.

6Sodišče je ugotovilo naslednja za odločitev v sporu pomembna dejstva, ki med strankama niti niso bila sporna:

- Tožnik se je z 31. 12. 2005 starostno upokojil po dopolnitvi starosti 66 let (roj. 5. 8. 1939) in ob dopolnitvi 35 let 11 mesecev in 29 dni pokojninske dobe. Z odločbo z dne 13. 1. 2006 mu je bila odmerjena pokojnina v znesku 170.884,21 takratnih SIT, ob upoštevanju odmere pokojnine na podlagi določb 50. člena ZPIZ-1 v višini 73 % pokojninske osnove in upoštevaje 7,2 % pokojninske osnove v smislu določb tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1, ker je po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev po dopolnitvi 63 let starosti ostal v zavarovanju vse do dopolnjenega 66. leta starosti.

- Tožnik se je s 1. 1. 2006 ponovno aktiviral in se ponovno vključil v zavarovanje, s tem, da se mu je istočasno ustavilo izplačevanje z odločbo z dne 13. 1. 2006 pravnomočno priznane pokojnine. Po ponovni vključitvi je tožnik ostal v zavarovanju do 31. 12. 2009.

- Z odločbo z dne 4. 2. 2010 je tožena stranka tožniku priznala pravico do starostne pokojnine od 1. 1. 2010 dalje, ki jo je po višini na novo odmerila na 877.07 EUR mesečno. Pri odmeri pokojnine je tožena stranka upoštevala 40 let pokojninske dobe ter na podlagi 50. in 409. člena ugotovljen odmerni odstotek pokojninske osnove v višini 79,75 %, s tem, da je kot pokojninsko osnovo upoštevala najugodnejše 15-letno povprečje tožnikovih plač oziroma pokojninskih osnov. Pri taki odmeri pokojnine je tožena stranka vztrajala tudi na tožnikovo pritožbo in odločila, da ob taki odmeri tožnik ni upravičen do bonusa v obliki povečanega odstotka odmere za 7,2 % pokojninske osnove v smislu tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1, ker je ostal v zavarovanju ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev tudi po dopolnitvi 63 let starosti.

7V primeru, ko se uživalec pokojnine ponovno vključi v zavarovanje, ZPIZ-1 ob prenehanju tega zavarovanja ureja ponovno odmero pokojnine v 180. členu. Predvideva dve možnosti. Po prvi se zavarovancu pokojnina ponovno odmeri tako, da se upošteva tudi pokojninska doba in plača oziroma zavarovalne osnove iz obdobja ponovnega zavarovanja (prvi odstavek). Kot drugo možnost pa lahko upravičenec zahteva, da se mu namesto ponovne odmere ob prvi upokojitvi že uveljavljana pokojnina zgolj odstotno poveča glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. V smislu odstotnega povečanja se pri tem upošteva odmerni odstotek iz prvega odstavka 50. člena ZPIZ-1, torej 1,5 % za vsako leto pokojninske dobe.

8Glede na navedeno je bil tožnik upravičen zahtevati, da se mu zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje ob prenehanju le tega pokojnina ponovno odmeri oziroma ugotovi njena višina zgolj na podlagi odstotnega povečanja že z odločbo z dne 13. 1. 2006 ugotovljene pokojnine (upoštevaje zgolj njene redne valorizacije). V primeru takega odstotnega povečanja pokojnine na podlagi drugega odstavka 180. člena ZPIZ-1 tožena stranka ne more posegati v že pravnomočno ugotovljeno pokojnino ob prvi upokojitvi zavarovanca, saj je višina le-te ščitena s pravnomočnostjo odločbe o njenem priznanju in višini (225. člen ZUP).

9V prehodnih določbah je v 417. členu ZPIZ-1 posebej uredil ponovno odmero oziroma odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih. Torej tistim uživalcem, ki so se upokojili že po prejšnjih predpisih (po določbah ZPIZ/92) in se po ponovnem vstopu v zavarovanje upokojujejo po določbah ZPIZ-1. Pri tožniku pa za tak primer ne gre. Ob jasni določbi drugega odstavka 180. člena ZPIZ-1 o odstotnem povečanju pokojnine pa v nobenem primeru določb 417. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako, da bi tožena stranka pri odstotnem povečanju pokojnine na podlagi ponovnega vstopa v zavarovanje (v smislu elementa za ugotovitev nove višine pokojnine) lahko posegla v pravnomočno priznano pravico do pokojnine, ugotovljeno na podlagi določb ZPIZ-1 ob prvi upokojitvi zavarovanca, tudi če so bili pri ugotovitvi njene višine upoštevani odstotki za njeno odmero iz tretjega odstavka 53. člena ZPIZ-1, ker je zavarovanec že pred prvo upokojitvijo po izpolnitvi pogojev ostal v zavarovanju do dopolnjenega 66. leta starosti.

10Glede na navedeno je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo določbe 417. člena ZPIZ-1 in neutemeljeno poseglo v sodbo sodišča prve stopnje, ki je v smislu tožnikovega zahtevka utemeljeno odpravilo odločbi tožene stranke in le tej naložilo ponovno odmero tožnikove pokojnine v skladu z določbami drugega odstavka 180. člena ZPIZ-1.

11Glede na navedeno je sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se ob zavrnitvi pritožbe tožene stranke kot pravilna in zakonita potrdi sodba sodišča prve stopnje.

12Kolikor tožnik v reviziji opozori na očitno napačno zapisan datum začetka uveljavitve novo odmerjene pokojnine (z 31. 12. 2010 namesto s 1. 1. 2010) revizijsko sodišče ugotavlja, da lahko očitne napake v številkah in druge očitne pisne in računske pomote kadarkoli popravi predsednik senata, ki je izdal tako sodbo (328. člen ZPP).