VSL sklep II Cp 1575/2013

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 6.316,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podlaga tožbenega zahtevka je odškodnina za nepremoženjsko škodo, za katero naj bi odgovarjal zavarovanec tožene stranke.

2Zoper sodbo se pritožuje tožeča stranka, uvodoma navaja razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje.

3Tožeča stranka zavrača zaključek sodišča prve stopnje, da vzročna zveza med ravnanjem zavarovanca tožene stranke in nastalo škodo tožnika ni podana, ker slednja v dogodku, ki naj bi predstavljal zavarovalni primer, ni mogla nastati. Izvedenec namreč ni z gotovostjo zaključil, da do škode na osebnem vozilu renault twingo, odgovornostno zavarovanem pri toženi stranki, ni prišlo na način, ki ga zatrjuje tožnik: poškodbe na obeh v prometni nesreči udeleženih vozilih se – z izjemo dveh poškodb na vozilu znamke Renault – v celoti ujemajo. Glede „izključujočih“ poškodb na sprednjem delu vozila renault twingo pritožba navaja, da sta primerljivi z ostalimi poškodbami, saj se je vozilo twingo v vozilo chrysler zaletelo čelno in ne zgolj z levim izpostavljenim delom, tako da je do stika prišlo preko celotne čelne površine vozila twingo. Zaradi konstrukcijskih značilnosti obeh vozil in silovitosti trka sta tako v obravnavani prometni nesreči nastali tudi ti poškodbi na vozilu. Da je šlo za silovit trk, izhaja tudi iz dejstva, da je do njega prišlo pri razmeroma visoki hitrosti vozila renault, da sta se v slednjem sprožili obe zračni blazini (po stališču pritožbe je izpodbijana sodba v tem pogledu pomanjkljiva tudi glede vprašanja (ne)obstoja stikala za izklop zračnih blazin), da je prišlo do rotacije težjega od obeh vozil ter da sta bili obe vozili po trku nevozni. Zatrjevani način nastanka škode dokazujejo tudi izpovedbe ostalih udeležencev v prometni nesreči ter fotografije, iz katerih sta razvidna obseg poškodb na obeh vozilih in modra barva vozila renault twingo na vozilu znamke Chrysler. Nadalje pritožba opozarja, da sta bili v prometni nesreči udeleženi vozili s strani A. B. pregledani skoraj eno leto po nesreči, tako da bi lahko poškodbi na vozilu renault twingo nastali tudi pozneje, npr. med avtovleko. Po stališču pritožbe pa ni izključeno niti, da bi poškodba na spodnjem delu vozila znamke Renault obstajala že pred nesrečo.

4Pritožba izpodbijani sodbi očita tudi, da bi se o verjetnosti zloma koželjnice tožnika kot sopotnika v vozilu chrysler glede na potek prometne nesreče lahko opredelil le izvedenec medicinske stroke, ne pa izvedenec cestno-prometne stroke.

5Pritožba je bila vročena toženi stranki (vročilnica, pripeta k l. št. 259-260), ki nanjo ni odgovorila.

6Pritožba je utemeljena.

7Pritrditi velja stališču pritožbe, da izvedenec cestno-prometne stroke na tehnični način ni mogel z gotovostjo izključiti poteka prometne nesreče, kot ga zatrjuje tožeča stranka (l. št. 142, 178). Izvedenec je izrecno zapisal, da zatrjevanega

poteka prometne nezgode ne more izključiti. Izvedenec je glede na ujemajoče se poškodbe in deformacije na obeh vozilih, udeleženih v prometni nesreči, ter navedbe tožeče stranke in izpovedbe ostalih udeležencev lahko tudi tehnično (fizikalno) pojasnil možen potek prometne nesreče (l. št. 146-149).

8Edina skepsa, ki je vsebovana v izvedenskem mnenju, se nanaša na dve poškodbi vozila Renault Twingo, ki se po oceni izvedenca ne ujemata (v celoti) z obravnavanim načinom trčenja.

9Sodišče prve stopnje je o tem, da naj bi se prometna nesreča ne zgodila tako, kot trdi tožeča stranka, presodilo izključno na podlagi prej opisanega dvoma.

10Ker so bili v tej pravdi izvedeni tudi drugi dokazi, in sicer takšni, ki govorijo v prid tožnikovi dejanski tezi (zlasti izpovedbe udeležencev nezgode), sodišče prve stopnje pa jih je v izpodbijani sodbi ignoriralo (se do njih ni opredelilo), izpodbijana obrazložitev ne ustreza metodološkemu napotku oziroma zahtevi iz 8. člena ZPP(1).

11Še več: iz obrazložitve izpodbijane sodbe ni jasno razvidno niti to, ali je sodišče prve stopnje o neobstoju zatrjevanega dejstva (oz. o neresničnosti zatrjevanega poteka škodnega dogodka) odločilo na podlagi pravila o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) ali pa se je po opravljeni dokazni oceni z ustreznim dokaznim standardom prepričalo o obstoju fingirane prometne nesreče. Iz tega razloga ter zato, ker se do pravno relevantnega dokaznega gradiva ni opredelilo, je podana kršitev po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 359. člena ZPP).

12Ker pritožbeno sodišče omenjene kršitve glede na njeno naravo ni moglo odpraviti samo, je izpodbijano sodbo na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predvsem opraviti kompleksno presojo vseh izvedenih dokazov.

13V zvezi z morebitno uporabo pravila o objektivnem dokaznem bremenu (215. člen ZPP) pa pritožbeno sodišče še poudarja, da je bilo tako v sodni praksi kot v pravni teoriji stališče o dokaznem standardu prepričanja oz. dokaznemu standardu onkraj razumnega dvoma kot kategoričnem dokaznem standardu pravdnega postopka že preseženo(2). Dokazni standardi morajo biti prožni, upoštevati enak položaj pravdnih strank ter dokazne možnosti konkretne pravde. V nobenem primeru se na pravilo o objektivnem dokaznem bremenu (215. člen ZPP) ni mogoče sklicevati, dokler sodišče dokazno ne oceni (tako ali drugače) tistih izvedenih dokazov, ki govorijo v prid stranke, ki jo bremeni dokazno breme.

14Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, se do ostalih pritožbenih navedb ni dolžno podrobneje opredeljevati.

15V skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržana za končno odločbo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------(1) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007 (uradno prečiščeno besedilo) s spremembami.

(2) Za podrobnejši pregled judikature in teorije glej: Tomaž Pavčnik, Dokazni standardi, Podjetje in delo, 7/2012. Tu naj pritožbeno sodišče poudari predvsem pomen precedenčne odločbe VS RS, II Ips 674/2003.