VSK sklep II Ip 212/2013

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se iz kupnine, prejete za prodajo nepremičnin z ID znakom 1 in 2 v skupni višini 271.000,00 EUR poplačajo stroški izvršilnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi In 1 v višini 77,60 EUR, stroški izvršilnega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (in 2) v skupni višini 74,32 EUR ter davek na promet nepremičnin v višini 5.313,73 EUR, poleg tega pa se poplača tudi (prvič) terjatev upnika H. d.d. V zadevi In 1, in sicer zakonske zamudne obresti od glavnice 150.023,93 EUR za obdobje od 26.11.2010 do 20.3.2013 v skupni višini 31.329,31 EUR in celotna glavnica v višini 150.023,93 EUR ter (drugič) terjatev upnika H. d.d. V zadevi In 2, in sicer zakonske zamudne obresti od glavnice 321.952,58 EUR za obdobje od 2.12.2010 do 20.3.2013 v višini 66.756,65 EUR ter deloma glavnico v višini 17.424,46 EUR. Poleg tega je sodišče prve stopnje odločilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa denar nakazal na določene transakcijske račune, pri čemer se izvršilna postopka In 1 in 2 ustavita v celoti, izvršilni postopek In 3 pa se ustavi v delu, ki se nanaša na izvršbo s prodajo nepremičnin in se nadaljuje v delu, ki se nanaša na izvršbo z rubežem premičnin.

Zoper ta sklep se je pritožil zastavni upnik, ki je predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep o poplačilu razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da ima v zemljiški knjigi vknjiženo hipoteko na posameznem delu stavbe št. 5 v stavbi št. 403, in sicer z učinkom od 12.2.2009. Iz tega razloga predlaga, da se sklep o poplačilu spremeni tako, da se iz kupnine, prejete za prodajo nepremičnine z ID znakom 1 poplača zapadla in neplačana terjatev zastavne upnice, ki je zavarovana z vknjiženo hipoteko za zavarovanje terjatve v višini 200.000,00 EUR z obrestmi po obrestni meri 6,30% letno in končnim rokom zapadlosti 9.2.2010 in ostalimi pogoji vračila iz sporazuma, na podlagi katerega je bila vknjižena notarska hipoteka. V tej zvezi zastavna upnica tudi pojasnjuje, da sklepa o poplačilu ni prejela s strani sodišča, ampak ji ga je posredoval dolžnik. Glede na navedeno je podan pritožbeni razlog iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 15. člena ZIZ. V skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 196. člena ZIZ je potrebno v izvršilnem postopku upoštevati, da se iz kupnine poplačajo zastavni upniki, tudi če niso priglasili svojih terjatev; v skladu z določbo drugega odstavka 198. člena ZIZ pa je treba upoštevati, da se zastavni upniki poplačajo po vrsti, kot so pridobili zemljiški dolg oz. zastavno pravico. V skladu z določbo drugega odstavka 207. člen ZIZ bi moralo sodišče prve stopnje vabiti poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju podatkov v spisu in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila. V tej zvezi je sodišče opustilo vročitev tako vabila na razdelitveni narok kot tudi sklepa o poplačilu.

Pritožba zastavne upnice je utemeljena.

Iz zemljiškoknjižnih podatkov v sodnem spisu (zemljiškoknjižni izpisek na list. št. 262 do 266 spisa) jasno izhaja, da ima pritožnica pri nepremičnini z ID znakom 1 kot prva vknjiženo zastavno pravico (notarsko hipoteko) za zavarovanje denarne terjatve v višini 200.000,00 EUR z obrestmi po obrestni meri 6,30 letno in končnim rokom zapadlosti 9.2.2010, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Tega pravno pomembnega dejstva, na katerega se sklicuje pritožba, sodišče prve stopnje pri odločanju v konkretni zadevi sploh ni upoštevalo. Iz kupnine pa se poplačajo tudi zastavni upniki, čeprav niso priglasili svojih terjatev (2. točka 196. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ti upniki se poplačajo (po poplačilu terjatev iz 197. člena ZIZ: stroški izvršilnega postopka, davki oz. določene terjatve iz naslova zakonite preživnine in ostale terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ) skupaj z upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo izvršbo (prvi odstavek 198. člena ZIZ), in sicer po vrstnem redu, kot so pridobili zastavno pravico oz. zemljiški dolg, oz. po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti, stavbna pravica in stvarna bremena vpisana v zemljiški knjigi (drugi odstavek 198. člena ZIZ). V tej zvezi pritožnik opozarja (kar je razvidno tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska), da je njegova zastavna pravica pri sporni nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na prvem mestu.

Iz tega razloga je dolžno izvršilno sodišče povabiti na razdelitveni narok poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisa in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnega premoženja (drugi odstavek 207. člena ZIZ). V vabilu mora sodišče te osebe tudi opozoriti, da lahko samo na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red (tretji odstavek 207. člena v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ). Sodišče prve stopnje je pritožniku v konkretnem primeru to pravico kršilo, saj iz spisovnih podatkov izhaja, da pritožnik sploh ni bil vabljen na omenjeni razdelitveni narok, niti mu ni bil vročen izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 25.3.2013 (kljub temu je pritožnik zoper ta sklep vložil pritožbo že 29.3.2013). Zaradi tega je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, na kar upravičeno opozarja obravnavana pritožba. Pritožbeno sodišče je zato v celoti (poplačilo se nanaša na skupni znesek kupnine, torej tudi na kupnino, pridobljeno iz prodaje nepremičnin z ID znakom 2 razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o poplačilu upoštevati tudi zgoraj omenjena pravno pomembna dejstva (oz. predhodno ugotavljati tudi ta dejstva), nakar bo moralo o zadevi ponovno odločiti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.