VSM sklep IV Kp 60159/2012

Pritožba oškodovanke kot tožilke se kot neutemeljena zavrne.
Oškodovanka kot tožilka je dolžna plačati sodno takso.

1Okrajno sodišče v Murski Soboti je s sklepom I K 60159/2012 z dne 9. 4. 2013 na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) obtožni predlog oškodovanke kot tožilke M.D. z dne 21. 11. 2012, dopolnjen dne 12. 3. 2013, po katerem naj bi obdolžena M.T.S., okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Murski Soboti, storila kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrglo.

2Zoper sklep se je oškodovanka kot tožilka pritožila, v svoji pritožbi pa navaja razloge, zaradi katerih se ne strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki naj „izpelje narok in izreče obdolženi kazen kot to določa 288. člen KZ-1 za to storjeno kaznivo dejanje“.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtožni predlog utemeljeno zavrglo. Z razlogi, ki jih je pri tem v obrazložitvi svojega sklepa navedlo, se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih, da ne bo ponavljanja, povzema. Okrožna sodnica M.T.S. je odločila v pravdni zadevi, pri tem pa je postopala pravilno, kar je očitno razvidno iz dejstva, da je bila njena odločitev, ko jo je preizkusilo pritožbeno sodišče, v celoti potrjena, in ni dokazov, na podlagi katerih bi bila utemeljeno sumljiva, da je storila kaznivo dejanje, kot je podrobno v razlogih napadenega sklepa pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Razen navedenega pa je opis dejanja v dopolnjeni vlogi oškodovanke kot tožilke tako pomanjkljiv, da za obravnavo ni sposoben in ga ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje. V opisu dejanja so povzeti zakonski znaki kaznivega dejanja, kar pa ne zadostuje za obravnavo zadeve, saj iz vloge oškodovanke kot tožilke tudi po dopolnitvi vloge še vedno ni razviden konkreten očitek sodnici. V opisu dejanja ni konkretizirana očitana zavestna kršitev zakona, prav tako ni konkretizirano zatrjevanje, da je tožečo stranko oškodovala, prav tako pa je na ravni posplošenega zatrjevanja ostala navedba, da je toženima strankama dala prednost s tem, ko je neutemeljeno brez preverjanja (pretehtanja) dokaznih predlogov predlagateljice zavrnila. Obtožni predlog je po prvem odstavku 434. člena ZKP popoln, če med drugim obsega opis kaznivega dejanja. Opis kaznivega dejanja v obtožnem predlogu pa mora biti takšen, kot se zahteva za obtožnico (2. točka prvega odstavka 269. člena ZKP), torej mora biti naveden tako, da so iz njega razvidni zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, predmet, na katerem, in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje, ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. V opisu dejanja oškodovanke kot tožilke so navedeni le abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja iz prvega odstavka 288. člena KZ-1, ti pa niso dopolnjeni s konkretiziranim opisom, in v njem ni naveden niti kraj storitve kaznivega dejanja. Opis kaznivega dejanja, ki ga obrazložitev obtožnega predloga ne more nadomestiti, tudi po dopolnitvi ni popoln in zato ne daje podlage za učinkovito obrambo.

5Pritožba oškodovanke kot tožilke, ki ne graja razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje obtožni predlog oškodovanke kot tožilke zavrglo, temveč le pojasnjuje svoj pogled na dejansko stanje in graja odločitev sodišč v pravnomočno končani pravdni zadevi, zato ne more biti uspešna.

6Po obrazloženem, ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče o pritožbi oškodovanke kot tožilke odločilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7Sklep o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 96. člena in prvem odstavku 98. člena ZKP.