VSRS Sklep X Ips 350/2012

I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča in tožena stranka sami trpita vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

1Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo, katere dovoljenost uveljavlja po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva povrnitev stroškov revizijskega postopka. Prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

2Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da sodišče revizijo zavrže, ker revident navedb revizije ni konkretiziral. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3Revizija ni dovoljena.

4Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, št. 3631-119/379/11 z dne 12. 9. 2011, v zvezi z odločbo župana Mestne občine Ljubljana, št. 352-132/2011-211 z dne 18. 1. 2012, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo revidenta zoper navedeno odločbo prvostopnega organa. S to odločbo je prvostopenjski organ v postopku 14. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem z izrekom pod točko 1 odločil, da je revident na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 270 točk, z doseženim številom točk pa se uvršča na 783. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za samske osebe, za katere prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A2. Z izrekom pod točko 2 pa je bilo hkrati odločeno, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A2 v skupini samskih oseb, ki so dosegli nad vključno 465 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo; vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk pa stanovanje ne bo dodeljeno.

5Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6Po presoji Vrhovnega sodišča revident dovoljenost revizije v obravnavni zadevi ni izkazal.

7Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se predlagatelj revizije sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora vlogi priložiti.

8Revident v obravnavni zadevi kot pomembno pravno vprašanje postavlja vprašanje: „kakšen vpliv ima dejstvo, da je bila oseba izbrisana iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije na uveljavljanje njegovih pravic in pravnih interesov v zadevah, v katerih je pomembno dejstvo statusa stalnega prebivalca Republike Slovenije.“

9Ena izmed predpostavk za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je, da se vprašanje, ki ga revident postavlja kot pomembno, nanaša na vsebino obravnavane zadeve. Po presoji Vrhovnega sodišča ta predpostavka v obravnavani zadevi ni izpolnjena. Odločitve v zadevi temeljijo namreč na dejstvu, da je bila odločba o sprejemu tožnika v državljanstvo Republike Slovenije izdana 8. 12. 2010. Šele takrat je tožnik pridobil možnost sodelovanja na javnih razpisih, pred pridobitvijo slovenskega državljanstva ni mogel uspešno sodelovati na prejšnjih javnih razpisih za dodelitev neprofitnega stanovanja. Zato tudi ni bil upravičen do dodatnih 150 točk (maksimalno število točk po tem kriteriju), ki jih je uveljavljal zaradi nemožnosti sodelovanja na prejšnjih razpisih, nezmožnost pa je utemeljeval kot posledico nezakonitega izbrisa. Okoliščina, da je bil revident izbrisan iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije za obravnavano zadevo zato ni pomembna. Na prejšnjih razpisih ne bi mogel sodelovati, tudi če ne bi bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev. Eden od pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja je namreč slovensko državljanstvo in ne stalno prebivanje v Republiki Slovenijo.

10Glede na navedeno revident ni izkazal, da je izpolnil pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

11Po presoji Vrhovnega sodišča pa revident ni izkazal niti izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

12Revident zelo hude posledice utemeljuje z navedbami o hudi socialni stiski ter s trditvijo, da je brez stanovanja, živi na ulici in spi v avtomobilu. V obravnavni zadevi izpodbijana odločitev po presoji revizijskega sodišča ne povzroča takšnih posledic kot jih predvideva navedena zakonska določba. Ne gre za neposredni učinek izpodbijane odločitve, temveč le za eno izmed faz pri odločanju o pričakovani pravici. Zato revident zelo hudih posledic po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazal.

13Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

14Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka. Ker toženec z navedbami v odgovoru na revizijo ni prispeval k odločitvi, sam nosi stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

15O tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodnih taks (ki jo znova podaja v reviziji) je bilo že odločeno. Revident je bil že oproščen plačila sodnih taks.