VSRS Sklep I Up 355/2013

I. Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru, II U 298/2013-8 z dne 27. 8. 2013 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo tožnikovemu (v nadaljevanju pritožnikovemu) predlogu za oprostitev plačila sodne takse za upravni spor na prvi stopnji, ker je ugotovilo, da s plačilom sodne takse v znesku 148,00 EUR njegovo preživljanje ne bo ogroženo (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1).

2Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča vlaga pritožnik pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je njegovo edino uporabno premoženje dohodek v višini 87,00 EUR, ki ga je prejel v letu 2012. Od nepremičnin, ki jih ima v lasti, nima nobenega dohodka, iz podatkov zemljiške knjige pa je razvidno, da so te nepremičnine obremenjene z višjimi zneski, kot je njihova vrednost po podatkih Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS). Glede njegovega poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo pojasnjuje, da osnovnega kapitala za to družbo ni vplačal sam, družba pa tudi nima nobenih prihodkov, saj je bila ustanovljena z namenom realizacije inovativnega projekta, za katerega še ni ustreznega investitorja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodne takse za tožbo v upravnem sporu.

3Pritožba je utemeljena.

4

Tudi kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks po 11. členu ZST-1, mora biti sklep sodišča prve stopnje o predlogu takšen, da ga je možno preizkusiti. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče opravilo celovito presojo okoliščin, pomembnih za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

Pri presoji utemeljenosti predloga stranke za oprostitev plačila sodnih taks je odločilna ugotovitev, da bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena ZST-1). Iz sklepa mora biti razvidna konkretna višina taksne obveznosti, navedeno mora biti, na katero procesno dejanje stranke oziroma odločitev sodišča se taksna obveznost nanaša, konkretizirano pa mora biti tudi finančno oziroma premoženjsko stanje stranke, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

5Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča (prim. sklepe I Up 213/2013 z dne 13. 6. 2013, I Up 318/2012 z dne 11. 10. 2012 in I Up 47/2011 z dne 30. 3. 2011) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ in Sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka od januarja 2013 (Uradni list RS, št. 8-231/2013), ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. januarja 2013 znaša 261,56 EUR.

6Sodišče prve stopnje je utemeljenost predlagane oprostitve plačila sodnih taks presojalo na podlagi pisne izjave o pritožnikovem premoženjskem stanju (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1) in na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

Ugotovilo je, da je pritožnikov dohodek v letu 2012 znašal 87,00 EUR. Pritožnik je lastnik več kmetijskih zemljišč ter solastnik (do 1/6) stanovanjske stavbe z dvoriščem in poslopjem. Vrednost navedenih nepremičnin znaša po podatkih GURS več kot 46.000,00 EUR. Pritožnik je tudi edini družbenik družbe C., d. o. o., njegov vložek pa znaša 8.763,00 EUR.

7Ne glede na slab dohodkovni položaj se predlog stranke za oprostitev plačila sodnih taks sicer lahko zavrne že glede na vrednost strankinega premoženja. Vendar pa

po presoji Vrhovnega sodišča prvostopenjsko sodišče pritožnikovega premoženjskega stanja ni dovolj konkretiziralo, da bi bil mogoč preizkus, ali pritožnik izpolnjuje pogoje za oprostitev plačila sodnih taks. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ni jasno razvidno, ali je sodišče prve stopnje pri vrednosti nepremičnin upoštevalo zgolj kmetijska zemljišča, ali tudi njegov solastniški delež v stanovanjski stavbi, v kateri živi, ki se na podlagi 1. točke prvega odstavka 24. člena ZSVarPre (ki se kot merilo za presojo uporablja tudi pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks), do vrednosti primernega

stanovanja ne upošteva kot premoženje, na podlagi katerega se ugotavlja finančni

položaj stranke. Iz izpodbijanega sklepa prav tako ni razvidna pravna podlaga za sklepanje prvostopenjskega sodišča, da lahko pritožnik glede na ugotovljeno vrednost premoženja brez škode za svoje preživljanje plača sodno takso za upravni spor.

8Po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani sklep nima razlogov o

odločilnih dejstvih in ga ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno

kršitev določb

postopka v upravnem sporu po tretjem odstavku 75. člena ZUS-1 v zvezi s 14. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

9

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1.