VSRS Sodba II Ips 258/2010

Revizija se zavrne.

1Zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila tožniku prisojena odškodnina za utrpelo nepremoženjsko škodo v višini 63.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je prva toženka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo. Zatrjuje, da je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je zavarovalna pogodba veljala tudi v času škodnega dogodka. Iz zavarovalne police izhaja, da je bila sklenjena dne 17. 7. 2002, škodni dogodek pa se je pripetil dne 23. 6. 2002. Prvi datum ne predstavlja zgolj datuma obračuna premije, kot navaja sodišče, temveč datum sklenitve zavarovalne pogodbe. Sodišče toženkama ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Meni, da bi sodišče moralo izvesti dokaz z izvedencem gradbene stroke, ki bi se opredelil o možnih vzrokih padca stekla iz okvirja. Sodišče je spregledalo, da so tožnik in njegovi prijatelji imeli interes izpovedati, kot so. Zato bi bilo treba ugotoviti, ali je padec stekla mogoč brez obešanja in nato razsojati o sokrivdi tožnika. Višje sodišče nima prav, da izvedba tega dokaza ni bila potrebna, saj bi se le tako lahko ugotovilo, ali so resnične trditve obeh tožencev glede padca stekla iz okvirja. Meni, da je prisojeni znesek odškodnine, glede na poškodbo in njene posledice, pretiran in ne predstavlja pravične in primerne odškodnine. Opozarja, da je predlagala pritegnitev drugega izvedenca medicinske stroke oziroma dopolnitev mnenja dr. V. v smeri, da bi se izvedenec opredelil, zakaj ocenjuje zmanjšanje življenjskih aktivnosti od 25–30 %, saj po drugi strani navaja, da je tožnik še naprej športno aktiven. Poškodba tožniku ni pustila posledic, če pa že, so te minimalne. Slednje je razbrati iz meritev skočnega sklepa. Tožnik še vedno igra nogomet v drugi ligi, ne šepa, trajno mu ni treba nositi opornice. Gre za mladega športnika, ki lahko še naprej dela vse, kar je delal pred poškodbo, morda le z malo večjim trudom. Ne drži, da se tožnik ne more več profesionalno ukvarjati s športom. V času poškodbe je bil star 12 let in se tako nikoli ni profesionalno ukvarjal z nogometom.

2Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

3Revizija ni utemeljena.

4Revizijske navedbe, da v času obravnavanega škodnega dogodka, do katerega je prišlo dne 23. 6. 2002, odškodninska odgovornost druge toženke ni bila zavarovana pri prvi toženki, niso utemeljene. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vezano, namreč izhaja, da je bila zavarovalna pogodba med toženkama sklenjena za čas od 1. 1. 1997 do 1. 1. 2007, datum na katerega se sklicuje revidentka pa predstavlja datum obračuna premije po tej zavarovalni polici. Nižji sodišči sta utemeljeno zavrnili dokazni predlog toženk po postavitvi izvedenca gradbene stroke. Takšen dokaz je namreč neprimeren za dokazovanje trditev, da je ravno tožnik z obešanjem na okenski okvir povzročil, da je steklo padlo. Izvedenec bi lahko podal le možne vzroke padca stekla iz okenskega okvirja, ne bi pa mogel potrditi, da je vzrok zanj ravno tožnikovo ravnanje. Morebitno nedopustno ravnanje tožnikovih prijateljev pa druge toženke ne more razbremeniti odškodninske odgovornosti. Očitek, da sodišče ni izvedlo tudi drugih dokaznih predlogov „v korist“ prve toženke, pa revidentka ne konkretizira. Sodišče druge stopnje je pritožbeno uveljavljeno procesno kršitev, da sodišče prve stopnje ni dopolnilo dokazovanja z izvedencem medicinske stroke oziroma postavilo novega izvedenca, presodilo kot neutemeljeno, ker jo prva toženka ni pravočasno grajala v skladu z zahtevami 286.b člena ZPP. Revidentka razloga pritožbenega sodišča ne izpodbija, z dobesednim prepisom svojih pritožbenih navedb glede potrebne dopolnitve izvedenskega mnenja oziroma postavitve novega izvedenca pa v sedanji fazi postopka ne more uspeti, saj je revizija izredno pravno sredstvo proti drugostopenjski sodbi in je zato treba izpodbijati razloge te sodbe.

5Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo ni utemeljen. Kot je bilo v številnih revizijskih odločbah z odškodninskopravnega področja že poudarjeno, sta temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo načelo individualizacije odškodnine (ki se osredotoča na posameznika – konkretnega oškodovanca – kot neponovljivo celoto ter obseg in vsebino njegovega telesnega in duševnega trpljenja) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste, izraža pa se v razponih odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih in katera odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje). Odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, strah ter za duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti niso odmerjene previsoko. Poudariti je treba, da so bila vsa pravno relevantna dejstva, na katera revidentka (ponovno) opozarja, primerno ovrednotena že v pravnomočni sodbi. Sodišči se pri tem nista oprli na odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki ga je določil izvedenec, saj sta ocenili, da je, upoštevaje tožnikove posledice, previsok. Kot relevantno okoliščino sta upoštevali, da je poškodba tožniku preprečila, da bi se v življenju profesionalno ukvarjal z nogometom in ne, da se zaradi nje ne more več profesionalno ukvarjati s športom. Prisojena odškodnina po presoji revizijskega sodišča ustreza pravnemu standardu pravične denarne odškodnine in je primerljiva z odškodninami, ki jih sodišča prisojajo oškodovancem podobne starosti, ki so utrpeli primerljiv obseg škod.(1) Drugačne revizijske navedbe tega stališča ne morejo omajati.

6Revizijsko sodišče je na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 6/2001, II Ips 525/2003 in II Ips 610/2005.