UPRS sodba II U 448/2012

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je gradbena inšpektorica tožniku naložila, da mora takoj ustaviti gradnjo objektov na zemljišču parc. št. 758 k.o. ..., in sicer lesenega nadstreška tlorisne velikosti 9,20 m x 4,70 m in lesene lope tlorisne velikosti 3,50 m x 4,70 m (1. točka izreka); da mora v roku 3 mesecev po vročitvi odločbe navedene objekte odstraniti (2. točka izreka); da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti opravila izvršba po drugi osebi (3. točka izreka); da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka). V obrazložitvi odločbe navaja, da je bilo ob inšpekcijskem pregledu dne 2. 4. 2012 ugotovljeno, da je na zemljišču s parc. št. 758 k.o. ... postavljen gostinski objekt – lesena nadstrešnica tlorisne velikosti 9,20 m x 4,70 m, ki je s treh strani obita z deskami ter postavljena na betonskih točkovnih temeljih. V objektu je točilni pult, trije hladilniki, klopi in mize. V delu tlorisne velikosti 2,20 m x 4,70 m je zabetoniran betonski pod. Ob nadstrešnici je postavljena tudi lesena lopa tlorisne velikosti 3,50 m x 4,70 m, v kateri sta dve mizi, klopi, štedilnik na drva, bencinski agregat in dva akumulatorja. Ob ogledu je tožnikov pooblaščenec povedal, da je bila nadstrešnica postavljena leta 2009, lesena lopa pa v letu 2011 in se uporablja predvsem kot soba za brodarja in skladiščenje orodja. O ogledu je bil sestavljen zapisnik, na katerega je tožnik naknadno dal pripombe. Pojasnil je, da ima na tej lokaciji ob brodu na Muri postavljeno premično gostinsko prikolico za točenje pijač in hitro pripravo hrane. Zadevo ima registrirano in v celoti urejeno. Zaradi potreb turizma in slabega vremena je moral postaviti začasna enostavna objekta. Dela je izvedel v lastni režiji in po predhodnem dogovoru s predstavniki Občine Ljutomer. Zapisnik o ogledu je bil posredovan tudi lastniku zemljišča Občini Ljutomer, ki je odgovorila, da ni z nikomer sklenila najemne pogodbe. Zemljišče je po prostorskih aktih opredeljeno kot gozdno zemljišče, kjer gradnja v skladu z občinskimi akti ni dovoljena. Razen tega sta objekta postavljena približno 12 m od leve brežine reke Mure. Na podlagi navedenega je gradbena inšpektorica zaključila, da objekta ne izpolnjujeta pogojev po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. list RS, št. 37/08, v nadaljevanju Uredba), da bi ju bilo mogoče šteti kot nezahtevna objekta, saj po tlorisu presegata mejne površine, določene z navedeno Uredbo. Ob tem pa inšpekcijski zavezanec ni lastnik zemljišča, niti ni izkazal, da ima pravico zemljišče uporabljati, prav tako nima vodnega soglasja, ki bi ga moral imeti, ker se objekta nahajata znotraj visokovodnega nasipa. Iz navedenega torej izhaja, da gre za nelegalno gradnjo, s tem pa so izpolnjeni pogoji za izrek ukrepov na podlagi 152. in 158. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila tožnikovo pritožbo, ker je bilo dejansko stanje v zadevi pravilno ugotovljeno, prav tako so bili ukrepi izrečeni v skladu z določbo 152. člena ZGO-1. Leseni nadstrešek presega površino določeno v 13. členu Uredbe, zato je potrebno zanj pridobiti gradbeno dovoljenje. Prav tako po navedeni določbi lesena lopa ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, zato je treba zanjo pridobiti gradbeno dovoljenje. V zvezi z rokom za odstranitev objektov pa tožena stranka meni, da je navedeni rok ustrezen in tudi v ničemer ne odstopa od uveljavljene upravne prakse glede določanja rokov za odstranitev podobnih objektov.

Tožnik v tožbi navaja, da si inšpekcijski organ napačno in po svoje tolmači, da gre v obravnavani zadevi za postavitev lesenega nadstreška in lesne lope. V konkretnem primeru je dejansko postavljen letni oz. začasni sezonski gostinski vrt ter pomožni pristaniški objekt – brodarska hišica. Tožnik ima namreč na tej lokaciji postavljeno premično gostinsko prikolico za hitro pripravo hrane in točenje pijač. Zaradi slabega vremena in potreb turizma je moral postaviti začasna enostavna objekta oz. odprt sezonski gostinski vrt. Dela je izvajal po prehodnem dogovoru s predstavniki občine Ljutomer in sicer Odbora za varstvo okolja in urejanja prostora. Predstavnik navedenega odbora, ki je strokovnjak gradbene stroke, je izjavil, da za gradnjo začasnega enostavnega objekta kot je sezonski gostinski vrt v tlorisni velikosti do 50 m2 ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Prav tako ne za brodarsko hišico, ker gre v bistvu za pomožno pristaniško hišico, ki služi izrecno za namen brodarja ter priročno skladišče. Meni, da sta po Uredbi oba objekta enostavna objekta, za katera ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Predmet tega postopka se nanaša na inšpekcijski ukrep izrečen zaradi nelegalne gradnje na podlagi 152. člena ZGO-1. V skladu z navedeno določbo gradbeni inšpektor v primeru nelegalne gradnje odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi v prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oz. zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik na zemljišču parc. št. 758 k.o. ..., ki ni v njegovi lasti, niti ni zanj izkazal pravice razpolaganja, postavil leseni nadstrešek tlorisne površine 43,24 m2 ter leseno lopo tlorisne površine 16,45 m2. V zadevi pa je sporno ali navedena objekta predstavljata enostavna objekta v smislu Uredbe (ki je veljala v času gradnje), za postavitev katerih ni potrebno gradbeno dovoljenje. Glede na ugotovljeno dejansko stanje se sodišče strinja z ugotovitvijo gradbene inšpektorice, da navedena objekta glede tlorisne površine presegata mejno površino določeno za nadstrešek oz. lopo, zato je zanju bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Razen tega tožnik tudi ni izkazal drugih pogojev določenih z Uredbo v zvezi z dopustnostjo gradnje enostavnih objektov. Po določbi 12. člena Uredbe je namreč moral investitor enostavnega objekta tudi izkazati, da ima pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt ter da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti. V konkretnem primeru pa je bilo tudi ugotovljeno, da tožnik ni lastnik zemljišča, na katerem stojita sporna objekta, da stojita na gozdnem zemljišču, kjer v skladu z občinskimi akti gradnja ni dovoljena, kakor tudi, da sta znotraj visokovodnega nasipa reke Mure, kjer je potrebno pridobiti vodno soglasje.

Tožnik v tožbi ugovarja, da obravnavana enostavna objekta v bistvu predstavljata začasni sezonski gostinski vrt, torej začasna objekta. Ob inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da sta bila objekta postavljena v letu 2009 in 2011. Po določbi 10. člena Uredbe pa je začasni objekt treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v 6 mesecih od začetka gradnje. Po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen. Očitno je, da ne gre za začasna objekta, saj ju tožnik ni odstranil v skladu z Uredbo in tudi ni vzpostavil na zemljišču prvotnega stanja. Prav tako iz samega načina gradnje izhaja, da ne gre za začasna objekta, saj je nadstrešnica postavljena na betonskih točkovnih temeljih, delno pa je zabetoniran tudi betonski pod. Glede na način gradnje torej ni mogoče zaključiti, da je šlo za začasna objekta.

Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijan odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).