VSL sklep I Cpg 561/2013

Pritožbi se ugodi, sodba sodišče prve stopnje se v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka razveljavi in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo:

- da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 651,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2006 dalje do plačila, v roku 15 dni (I. točka izreka),

- zaradi odpovedi te zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo zneska 322,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe, tj. od 22. 5. 2006 dalje do plačila (II. točka izreka),

- zavrnilo je tožbeni zahtevek za znesek 2.028,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 1. 2006 dalje do plačila (III. točka izreka),

- toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v znesku 1.852,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku 15-dnevnega plačilnega rok (IV. točka izreka).

2Zoper II., III. in IV. točko navedene sodbe je tožeča stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega in pravdnega postopka tožeče stranke, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča druge stopnje dalje. Podrejeno je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožeča stranka utemeljeno opozarja, da se na naroku za glavno obravnavo dne 23. 1. 2013 ni odpovedala delu tožbenega zahtevka za znesek 322,47 EUR. Odpoved zahtevku mora biti namreč izrecna, nedvoumna in nepogojna. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 23. 1. 2013 sicer res izhaja, da se tožeča stranka ˝V ostalem delu odpoveduje tožbenemu zahtevku, kar zahteva več se zavrne.˝, vendar pa je besedilo zapisnika nejasno, ugotovljena odpoved delu zahtevka, ki mora biti izrecna in konkretizirana, pa nedoločna in protislovna siceršnjim pojasnilom tožeče stranke, ki jih je dala na naroku (7. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6Pritožba tudi pravilno opozarja na napačen pristop sodišča, ki je upoštevalo samo 5% pogodbene obresti od nominalnega zneska danega posojila, pri čemer se (še vedno) ni opredelilo do trditev tožeče stranke o revaloriziranem stanju posojila na dan 31. 12. 2002, kot izhaja iz knjigovodskih listin tožene stranke (priloga A4), česar slednja ni zanikala, ampak je v zvezi s tem navedla le, da je bil izračun narejen izključno iz poslovnih razlogov, ker naj bi to vplivalo na vrednotenje družbe kot celote in njeno poslovanje.

7Nadalje pritožba utemeljeno opozarja, da je obrazložitev v 4. točki izpodbijane sodbe v tolikšni meri nejasna, da je ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. ZPP). Sodišče namreč ni razumljivo pojasnilo, zakaj je znesek 2.272,65 EUR s pogodbenimi obrestmi od 1. 1. 2003 do vložitve tožbe odštelo od 3.002,58 EUR, nato od zneska 2.680,11 EUR še znesek 651,61 EUR in zakaj ga je v tem delu zavrnilo, ker ne gre za zahtevek, s katerim stranka ne more razpolagati.

8Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP), v katerem bo to moralo ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka v delu, v katerem odločitev še ni postala pravnomočna, ter se opredeliti do zatrjevanega dejstva o revaloriziranem stanju posojila na dan 31. 12. 2002. Pri tem bo moralo upoštevati, da je v primeru dogovora o revalorizaciji valorizirana glavnica večja od nominalnega zneska (v tem primeru danega posojila v višini 7.511,27 EUR) in da je revalorizacijo nominalne glavnice treba izvzeti iz pojma obresti, saj je valorizirana glavnica še vedno glavnica (prim. I Cpg 683/2007).

9Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP. Na tej podlagi je pritožbeno sodišče, v posledici razveljavitve II. in III. točke izreka izpodbijane sodbe razveljavilo tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o pravdnih stroških, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo.