VSL sklep I Cpg 601/2013

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrajnega sodišča v Domžalah z dne 30. 11. 2012, dolžniku pa je še naložilo, da je dolžan upniku povrniti nadaljnje stroške postopka v znesku 553,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da upnikov predlog za zavarovanje s predhodno odredbo zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4V pritožbi očitane bistvene kršitve postopka niso podane. V obravnavani zadevi gre za postopek zavarovanja, za katerega se primarno uporabljajo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Postopek zavarovanja (enako kot izvršilni postopek) glede vsebine procesnih pravic, ki jih nudi strankam, ni primerljiv z rednim pravdnim postopkom, saj so te pravice v postopku zavarovanja zaradi zahteve po nujnosti in hitrosti odločanja ter tudi bistveno manjšemu poseganju v dolžnikovo sfero, nekoliko zožene. Omejena je kontradiktornost, omejeno je dokazovanje, pa tudi razloge za svojo odločitev mora sodišče oblikovati le do stopnje verjetnosti. Postopek zavarovanja se tudi po vložitvi ugovora zoper izdano predhodno ali začasno odredbo ne prelevi v pravdni postopek. Na podlagi 57. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ se izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku, ki ima pravico nanj odgovoriti. Če upnik v odgovoru ugovoru nasprotuje, pa sodišče v skladu z 58. členom ZIZ glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka. Iz navedenega je očitno, da ZIZ dopušča sodišču, da o ugovoru odloči, ne da bi razpisalo narok in ne da bi dolžniku dalo možnost, da se o odgovoru upnika na ugovor izjavi.

5Okoliščina, da se dolžnik ni imel možnosti izjaviti o upnikovem odgovoru na ugovor, bi sicer lahko imela znake relativne bistvene kršitve določb postopka, če bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje tudi te ni zagrešilo, saj odločilnih razlogov ni oprlo na v odgovoru na ugovor zatrjevana dejstva. Trditev, da je dolžnikov naročnik insolventen oz. da ima že več kot 140 dni blokirane račune, je upnik navedel že v predlogu za izdajo predhodne odredbe in je zato imel dolžnik vse možnosti, da se o obsegu in vsebini poslovanja s svojim naročnikom izjavi že v ugovoru zoper izdano predhodno odredbo. Ugotovitev, da se je nad naročnikom (družbo P. d.o.o.) dne 30. 11. 2012 začel stečajni postopek, pa je informacija javnega značaja, ki jo lahko sodišče v vsaki fazi postopka pridobi samo in glede nje ni vezano na sporočila strank. Zaključki prvostopnega sodišča, ki jih je zavzelo na podlagi (upnikovih) podatkov o opravljenem rubežu dolžnikovih premičnin na njegovem poslovnem naslovu, pa so povsem obrobnega pomena in nerelevantni za odločitev. Okoliščina, da dolžnik ne razpolaga z nobenimi predmeti, primernimi za rubež, priča zgolj o neuspešnosti s predhodno odredbo določenega sredstva zavarovanja, opravljenega po izdanem sklepu o zavarovanju.

6Za odločitev v zadevi je pomembno, da je sodišče prve stopnje že v sklepu o zavarovanju ocenilo, da je upnik objektivno nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, s stopnjo verjetnosti izkazal. Štelo je, da je že zaradi blokad dolžnikovih transakcijskih računov dolžnika verjetno izkazana nevarnost, da je resno ogrožena uveljavitev upnikove terjatve. Res je, kot trdi pritožba, da blokada transakcijskih računov ne daje celovite slike o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, vendar upniku pač ni treba prikazati celovite slike dolžnikovega finančnega stanja, da bi s predlogom za izdajo predhodne odredbe uspel. Trditveno in dokazno breme za trditev, da upnikova terjatev kljub blokadi dolžnikovih TRR ni ogrožena, je na dolžniku. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da dolžnik tega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel. Bonitetne informacije, na katere se je skliceval, kažejo njegovo finančno oziroma premoženjsko stanje v letu 2011, ki za odločanje o obstoju zatrjevane nevarnosti ni relevantno. Upnik ni zatrjeval slabega ekonomsko-finančnega stanja dolžnika v letu 2011, zato tudi dolžniku ni bilo treba dokazovati nasprotnega. Okoliščina, da dolžnik ne razpolaga z bonitetnimi informacijami za leto 2012, pa bremeni dolžnika, in pomeni le, da dolžnik ni uspel izpodbiti zaključkov prvostopnega sodišča o izkazani objektivni nevarnosti.

7Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker s pritožbo ni uspel, dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).