VSRS Sklep II DoR 284/2013

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo odškodnino za nepremoženjsko škodo v znesku 25.600 EUR. Ugotovilo je objektivno odgovornost zavarovanca tožene stranke A. d.o.o., ocenilo, da je primerna odškodnina 32.000 EUR in to zmanjšalo za 20 odstotkov zaradi prispevka oškodovanca.

2Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da mora tožena stranka plačati še nadaljnjih 8.900 EUR. Odškodnino za nepremoženjsko škodo je zvišalo na 34.500 EUR in presodilo, da ni nobenega tožnikovega prispevka k nastali škodi. Podana je objektivna odgovornost lastnika bagra kot nevarne stvari, v zvezi s presojo tožnikovega prispevka pa tudi krivdna odgovornost zavarovanca tožene stranke zaradi nepravilnosti pri delu bagerista, ki je kršil pravila varnega upravljanja, saj bi se moral pred začetnim premikom prepričati, da v območju gibanja stroja ni izpostavljenih oseb in pred premikom manever nakazati z zvočnim signalom, poleg tega pa je napačno prestavil ročico in namesto nazaj zapeljal (še bolj) proti tožniku. Tožnik pa ni kršil Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, kjer je naložena delavcem prepoved zadrževanja ob bagrovem delovanju, ne pa ob mirovanju ob ugasnjenem stroju.

3Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije s pravnim vprašanjem: ali je odločitev sodišča druge stopnje o odškodninski odgovornosti zavarovanca tožene stranke v višini 100 odstotkov pravilna oziroma ali odstopa od sodne prakse. Navedla je, da navedena odločitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in sicer od odločitve v zadevi II Ips 225/2003. Po mnenju tožene stranke je tožnik, ki se je zadrževal ob bagru po malici, moral pričakovati, da se bo po končanem pogovoru delo nadaljevalo in se je tako s svojim ravnanjem izpostavil možni nevarnosti v nasprotju z 9. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Tožnik je bil v položaju, ki je bil neviden bageristu, kljub opozorilu na bagru o prepovedi zadrževanja v bližini bagra pa ni bil dovolj pazljiv ter mu zato gre pripisati 20 odstotkov prispevka k nastanku škode.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni izkazala odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, saj je zadeva, na katero se sklicuje, bistveno drugačna od obravnavane. Vrhovno sodišče zaključuje, da niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je predlog tožene stranke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).