VSL sklep II Ip 2093/2013

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2Zoper sklep dolžnik pravočasno vlaga pritožbo in predlog za taksno oprostitev za to pritožbo. Navaja, da iz njegovega letnega poročila za zadnje poslovno leto 2011 na Ajpesu izhaja, da znašajo sredstva in obveznosti do virov sredstev dolžnika po bilanci stanja na dan 31. 12. 2011 55.499,321,00 EUR, čisti poslovni izid obračunskega obdobja po izkazu poslovnega izida za poslovno leto 2011 pa 2.357.789,00 EUR. Nadalje iz registra računov na Ajpesu izhaja, da ima dolžnik na dan 17. 4. 2013 blokiranih vseh 11 pri različnih bankah odprtih transakcijskih računov. Prav tako ne držijo navedbe sodišča, da dolžnik ni predložil popolne in podpisane izjave na obrazcu ZST-1, saj je bil priloženi obrazec sodišču poslan pravočasno ter v celoti izpolnjen in podpisan v skladu s priloženimi navodili. Na osnovi navedenega zahteva, da se izpodbijani sklep razveljavi ter se ugodi njegovi prošnji po oprostitvi plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da gre v predmetnem pritožbenem postopku za odločanje o oprostitvi plačila sodne takse, Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pa za ta postopek sodne takse ne določa (četrti odstavek 10. člena ZST-1). Gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške postopka, zato je primerno, da so takse prosti. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo dolžnika obravnavalo kljub vloženemu in nerešenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za predmetno pritožbo.

6ZST-1 v tretjem odstavku 11. člena določa, da se pravno osebo glede plačila takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, lahko oprosti plačila sodne takse, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. O oprostitvi plačila sodne takse odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke, ki mu mora le-ta predložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju na predpisanem obrazcu, ki vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in tujini. Sodišče namreč pri odločanju o oprostitvi upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Če izjava ni vložena na predpisanem obrazcu ali če obrazcu niso priložene predpisane vloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (prvi do tretji odstavek 12. člena ZST-1).

7V obravnavanem primeru je dolžnik hkrati z ugovorom zoper sklep o izvršbi z dne 15. 1. 2013 sodišču predlagal oprostitev plačila sodne takse v zvezi z ugovorom, ne da bi predlog posebej utemeljil. Tak predlog ni bil sposoben za obravnavo, saj ni vseboval potrebnih podatkov (drugi in tretji odstavek 12. člena ZST-1), zato je sodišče dolžnika dne 20. 2. 2013 s sklepom pozvalo, da mora predlog za oprostitev plačila sodnih taks dopolniti s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1, sicer ga bo sodišče zavrglo. Dolžnik je sodišču sicer posredoval izjavo na predpisanem obrazcu, v katerem pa podatkov o svojem premoženjskem stanju, konkretne višine, kot to zahtevata obrazec in 12. člen ZST-1, ni navedel. V relevantnih rubrikah je namesto navedbe podatkov predlagal vpogled v javno uradno evidenco – register Ajpes. Sodišče prve stopnje je nato na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ izdalo izpodbijani sklep.

8Kot izhaja iz podatkov v spisu, dolžnik v predloženem obrazcu ni navedel zahtevanih podatkov, zato je njegov predlog ostal nepopoln, oziroma obrazec neizpolnjen, kot je štelo sodišče prve stopnje. Trditveno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve, na kar je bil dolžnik s pravnim poukom v pozivnem sklepu z dne 20. 2. 2013 tudi ustrezno opozorjen, in neutemeljeno je od sodišča pričakovati, da bo samo zbiralo podatke o premoženjskem stanju z vpogledi v javno dostopne registre. Splošno načelo je, da morajo stranke same navesti dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, sodišče pa sme dejstva po uradni dolžnosti ugotavljati le, če iz obravnave in dokaznega postopka izhaja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (7. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), po določbi četrtega odstavke 12. člena ZST-1 pa lahko sodišče po uradni dolžnosti le preveri resničnost predlagateljevih navedb v zvezi s podlago za taksno oprostitev. Kot izhaja iz spisa je dolžnik po pozivu k dopolnitvi predloga sodišču predložil le obrazec izjave brez relevantnih podatkov. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je predlog ostal neizpolnjen in ga kot nepopolnega zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9Glede na navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), jo je zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje kot pravilen in zakonit potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).