VSRS Sklep II DoR 133/2013

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, mladoletna otroka zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici, odločilo o stikih, tožencu pa naložilo plačevanje preživnine. Pritožbeno sodišče je tožničini pritožbi zoper zavrnilni del preživninskega zahtevka delno ugodilo in preživnino za hčerko za celotno vtoževano obdobje zvišalo za 10,00 EUR mesečno (na 220,00 EUR), sicer pa je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo.

2Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča (glede zavrnilnega dela preživninskega tožbenega zahtevka za hčerko za čas od 31. 12. 2011 do 30. 9. 2012 še 140,00 € mesečno in od 1. 10. 2012 še 290,00 € mesečno; za sina pa za celotno obdobje še po 90,00 € mesečno) vložila predlog za dopustitev revizije. Sodišču očita nepravilno uporabo prvega odstavka 123. člena in 129. a) člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Napada oceno sodišč o potencialnih premoženjskih sposobnostih toženca in se ne strinja s stališčem, da stroški šolanja v tujini za hčerko I. niso del preživninskega bremena, ker premoženjsko stanje staršev šolanja v tujini ne omogočajo. Predlagateljica zastavlja naslednja pravna vprašanja:

- ali sodba sodišča druge stopnje o pritožbeni graji ugotovitev sodišča prve stopnje, da je premoženjsko stanje toženca tako slabo, da ni dolžan kriti stroškov šolanja hčerke v F., vsebuje zadostne razloge, da je njeno pravilnost mogoče preizkusiti,

- ali sodba sodišča druge stopnje ima razloge o relevantnem pritožbenem očitku, da ima toženec tudi še dodatne možnosti za pridobivanje dohodka, saj bi lahko oddajal v najem velike stanovanjske površine v dveh prenovljenih hišah in z najemnino odplačeval anuitete posojil, ter si našel honorarno zaposlitev, ker nima nobenega dela z otrokoma,

- ali je pri odmeri preživnine pomembno le splošno premoženjsko stanje preživninskega zavezanca ali tudi njegove možnosti za pridobivanje dodatnega dohodka (odločitev sodišča druge stopnje, ki je upoštevalo le splošno premoženjsko stanje toženca, ne pa tudi njegove možnosti ustvarjati dodatni zaslužek, na katere je sicer tožnica opozarjala v pritožbi, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča npr. v sodbi II Ips 228/2005, sklepu II Ips 66/2004, sodbah II Ips 451/202, II Ips 734/2005, ...),

- ali mora kljub visoki zadolženosti staršev preživnina za mladoletnega otroka, ki je pri vrsti vsakdanjih življenjskih aktivnostih hendikepiran zaradi cerebralne paralize, zajeti tudi stroške njegovega izobraževanja v tujini, ker so potrebni za otrokov uspešen razvoj (ker je bila otroku zaradi njegove izjemne nadarjenosti za tuje jezike ponujena enkratna priložnost šolanja v tujini, ker si otrok tega zelo želi, se z izobraževanjem v tujini osebnostno potrjuje, si krepi samopodobo in bo imel s tem možnost svoje sposobnosti na tem področju še bolj razviti ter je zato izobraževanje v tujini še kako potrebno za njegov uspešen psihofizični razvoj).

3Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku niso izpolnjene. Očitani procesni kršitvi po prvih dveh vprašanjih nista z verjetnostjo izkazani, saj je obrazložitev pritožbenega sodišča glede na povzete pritožbene razloge brez pomanjkljivosti, ki bi onemogočale njen preizkus; odstop od ustaljene sodne prakse vrhovnega sodišča glede zadnjih dveh vprašanj pa glede na konkretne okoliščine in celovito ugotovljeno realno in potencialno premoženjsko stanje toženca tudi ni izkazan.

4Vrhovno sodišče je zato tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena istega zakona).