UPRS sklep I U 682/2013

I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila predloga odvetnika A.A. z dne 6. marec 2013 za plačilo storitev brezplačne pravne pomoči po napotnici BPP 103/2013-1 (vložitev pritožbe zoper sodbo IX Ps 547/2012, materialni stroški in 20% DDV) in po napotnici BPP 103/2013-2 (vložitev pritožbe zoper sodbo IX Ps 548/2012, materialni stroški in 20% DDV).

Iz obrazložitve sledi, da je bila tožniku v tem upravnem sporu kot upravičencu z odločbo BPP 103/2013 z dne 28. 2. 2013 odobrena brezplačna pravna pomoč od 7. februarja 2013 dalje v zadevah, ki se pred Delovnim in socialnim sodiščem obravnavata pod opr. št. IX Ps 547/2012 in IX Ps 548/2012, na drugi stopnji. Z odločbo določeni odvetnik A.A. je 6. marca 2013 vložil na podlagi odločbe izdani napotnici in predlagal povračilo stroškov za nudenje brezplačne pravne pomoči, in sicer za vložitev pritožb, materialne stroške in DDV v navedenih zadevah. Pritožbi sta datirani z dnem 6. februar 2013 in vloženi 7. februarja 2013. Ker sta bili pritožbi napisani 6. februarja 2013 in so stroški nastali pred datumom, od katerega je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč, ne gre za stroške storitev brezplačne pravne pomoči in se zato predlog za njihovo plačilo zavrne.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka, tožnika pa oprosti plačila sodnih taks. Poudarja predvsem, da je bila pritožba vložena zadnji dan pritožbenega roka in bi bilo ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera predlogu za plačilo stroškov po napotnicah treba ugoditi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Sodišču predlaga, da tožbo zavrže na podlagi 3. točke 36. člena ZUS-1, ker tožnik ni bil stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta. V obravnavanem primeru je tožnik lahko le pooblaščenec tožnika, torej odvetnik A.A., o katerega predlogih je z izpodbijanim sklepom odločeno.

Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov:

Po določbi 17. člena ZUS-1 je tožnik lahko le oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Kot izhaja upravnega spisa in izpodbijanega sklepa, se je postopka pred njegovo izdajo kot stranka udeleževal odvetnik A.A. in ne tožnik. Z izpodbijanim sklepom je odločeno izključno o predlogu odvetnika za plačilo storitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik, ki je po odločbi BPP 103/2013 z dne 28. 2. 2013 upravičenec do brezplačne pravne pomoči, se po navedenem postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta kot stranka ali stranski udeleženec ni udeleževal. Zato po določbah ZUS-1, kot utemeljeno opozarja tožena stranka, ne more nastopati kot stranka – tožnik v upravnem sporu.

Ker je po navedenem tožba vložena po osebi, ki po določbah ZUS-1 ne more biti stranka, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka svoje stroške postopka. O predlogu tožnika za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi 4. odstavka 10. člena ZST-1 v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.