VSRS Sodba II Ips 206/2012

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, da se razveljavi pisna oporoka pokojne M. K. z dne 15. 6. 2006. Sodišče je ugotovilo, da je bila pokojnica oporočno nesposobna zaradi demence.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožencev zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ugotovitve prvostopenjskega sodišča je sprejelo kot pravilne, izvedensko mnenje, ki je ključno za odločitev sodišča prve stopnje, pa ocenilo kot jasno, strokovno in popolno.

3Zoper sodbo sodišča druge stopnje so toženci vložili predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je bil dokaz z izvedencem izveden v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).(1)

4Zoper sodbo pritožbenega sodišča toženci vlagajo revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlagajo naj reviziji ugodi, tožbeni zahtevek pa zavrne kot neutemeljen; podrejeno naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglašajo tudi stroške postopka. Ocenjujejo, da so bile s pisno podanim izvedenskim mnenjem kršena določila ZPP. Tožena stranka je s pripravljalno vlogo podala pripombe na podano izvedensko mnenje ter zahtevala ustno zaslišanje izvedenca, podrejeno postavitev novega izvedenca, vendar sodišče dopolnitve izvedenskega mnenja, niti njegovega neposrednega zaslišanja ni izvedlo. Takšno postopanje sodišč druge in prve stopnje predstavlja neutemeljen odstop od prakse Vrhovnega sodišča(2) in posledično kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče ni sankcioniralo kršitev sodišča prve stopnje. Postopanje sodišč, ki dajeta prednost pisnemu podajanju izvedenskega mnenja, nasprotuje 253. členu ZPP. Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pisno izvedensko mnenje le prebere, stranke pa nanj nimajo pripomb. Kadar pa stranke mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter terjajo pojasnila, je dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno, v nasprotnem primeru takšne opustitve pomenijo kršitev načela neposrednosti (4. člen ZPP) ter načela kontradiktornosti (5. člen ZPP). Pisna komunikacija ne more nadomestiti živega dialoga. Kršitev določbe prvega odstavka 253. člena ZPP lahko preraste v absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, tako kot tudi v obravnavanem primeru. Stranke imajo pravico izvedencu postavljati vprašanja, z oceno o popolnosti in prepričljivosti izvedenskega mnenja pa sodišče ne more zavrniti obrazloženega predloga za zaslišanje izvedenca (sodba VS RS II Ips 464/2006). Z zavrnitvijo predloga je sodišče kršilo pravico tožene stranke do izjave, ki ji v dokaznem postopku zagotavlja možnost vsebinsko polne kontrole nad izvedbo odločilnih dokazov (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Prav izvedensko mnenje pa je bilo v konkretni zadevi odločilnega pomena. Po mnenju tožene stranke gre v obravnavanem primeru tudi za spremembo tožbe, česar pritožbeno sodišče ni zadosti utemeljilo. Meni tudi, da je utemeljen ugovor zastaranja, saj je tožeča stranka zahtevek oblikovala šele na glavni obravnavi dne 16. 6. 2011, torej tri leta po razglasitvi oporoke, zaradi česar je prekludirana.

5Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6Revizija ni utemeljena.

7Revizijsko sodišče se je pri preizkusu izpodbijane sodbe glede na določilo drugega odstavka 371. člena ZPP omejilo zgolj na konkretno pravno vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena, zato na revizijske navedbe o zastaranju in spremembi tožbe ne odgovarja.

8253. člen ZPP predvideva primarno ustno izvedbo dokaza z izvedencem, vendar se pravilo o ustni izvedbi tega dokaza v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenci svoj izvid in mnenje večinoma podajajo pisno. Samo ustna, na obravnavi podana mnenja so redkost, vezana le na najpreprostejše zadeve. Zakon res ne nudi podlage za tako prakso, vendar takšno postopanje sodišča ne preraste nujno v kršitev postopka relativnega značaja.(3) Pisna ekspertiza ima določene prednosti, saj izvedencu omogoča poglobljen pristop k delu, prav tako je razumljivejša in popolnejša. Živ dialog je potreben vselej, ko so potrebna medsebojna pojasnila, ali ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in površnosti. Pravica stranke do izjave se kaže v možnosti, da se stranka seznani z izvidom in mnenjem ter se do njega opredeli. To pa ne izključuje možnosti zlorab. Do kršitve pravil pravdnega postopka ne pride nujno niti v primeru, ko je stranka zahtevala zaslišanje izvedenca, pa temu predlogu sodišče ni sledilo, ker stranka ni podala pripomb, glede katerih bi bilo potrebno izvedenca zaslišati oziroma so bile te pripombe pavšalne, ne-obrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.(4) Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, takšna torej, da omogoča preizkus in kritično presojo.(5)

9V konkretni zadevi sta se sodišči druge in prve stopnje do pripomb tožene stranke opredelili in pojasnili, da pripombe tožene stranke temeljijo zgolj na nestrinjanju z vsebino in zaključki izvedenskega mnenja. Revident izvedenskemu mnenju očita, da ne pove, iz katerih delov zdravstvene dokumentacije povzema gradivo za svoje zaključke. Ne glede na to, da mu sodišče prve in druge stopnje na to nista izrecno odgovorili, pa očitek grajane procesne kršitve ni utemeljen. Že sam izvedenec je namreč na strani 2 svojega mnenja podal informacije, od kje je črpal podatke za izdelavo strokovnega mnenja. Konkretnih izvidov, ki jih je pri svojem mnenju uporabil, ni naštel, saj je zdravstvena dokumentacija Doma starejših občanov obširna zaradi skoraj vsakodnevnega spremljanja zapustničinega zdravstvenega stanja, vendar je iz mnenja jasno razvidno, da je bila ravno ta dokumentacija vir informacij o diagnozah pokojnice in tudi sodišče prve stopnje ob podrobnem preverjanju skladnosti izvedenskega mnenja z zdravstveno dokumentacijo ni ugotovilo neskladnosti, niti vsebinske niti časovne. Izvedenec je jasno, laiku razumljivo ocenil, da pokojnica že dolgo časa pred sestavo oporoke (vse od leta 2003) ni imela ustreznega stika z okolico. Iz zdravstvenega kartona izhaja, da ji je bila že v letu 2003 postavljena diagnoza F 00.2 Demenca Alzheimerjevega tipa – mešana, paranoidna halucinatorna motnja. Izvedenec je nadalje časovno ustrezno opredelil potek bolezni pokojnice, zaradi česar so očitki, ki se nanašajo na izdelano izvedensko mnenje neutemeljeni, po svoji vsebini pa bolj merijo na grajo dokazne ocene, kar na revizijski stopnji ni dovoljeno.

10Revident neutemeljeno zatrjuje odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki glede izvajanja dokazov z izvedencem (II Ips 141/2007, II Ips 437/2002) stoji na stališču, da je potrebo po zaslišanju izvedencev, ki so izvedensko mnenje podali pisno, nujno presojati od primera do primera. Odločitev o potrebi po zaslišanju ali dopolnitvi izvedenskega mnenja je namreč odvisna od pripomb stranke, iz katerih je mogoče ugotoviti, v čem je (za stranko) izvedensko mnenje pomanjkljivo, nejasno ali nerazumljivo in kaj bi izvedenec lahko ali moral ustno pojasniti. V obravnavanem primeru je izvedensko mnenje izčrpno, jasno in razumljivo ter (v nasprotju s trditvami tožencev) temelji na dejstvih (priloženi zdravstveni dokumentaciji) in medicinski doktrini. Iz pripravljalne vloge tožencev, na katero se sklicujejo, izhaja izostanek relevantnih pripomb in vprašanj na izvedensko mnenje, vprašanja, ki so bila zastavljena ter podane kritike, pa se ne nanašajo na strokovno področje in delo izvedenstva, zato je na njih v svoji obrazložitvi zavrnitve dopolnitve dokaznega predloga ustrezno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

11Revizijsko sodišče ugotavlja, da bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Pripombe toženca na izdelano izvedensko mnenje so se nanašale pretežno na vprašanje presoje dokaza z izvedencem, kar je naloga sodišča in ne izvedenca, zato pravica tožencev do izjavljanja ter načelo kontradiktornosti v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje nista bili kršeni in so toženci imeli vsebinsko polno kontrolo nad izvedbo odločilnih dokazov.

12Revizija tožeče stranke ni utemeljena, saj niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP) in s tem tudi v njej vsebovano zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov.

---.---

Op. št. (1): Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II DoR 106/2012 z dne 11. 4. 2012.

Op. št. (2): Številne odločbe VS RS II Ips 342/2000 z dne 7. 2. 2001, II Ips 498/2001 z dne 11. 4. 2002, II Ips 772/2005 z dne 9. 2. 2006, II Ips 464/2006 z dne 21. 11. 2008, II Ips 141/2007 z dne 17. 9. 2009.

Op. št. (3): Tako II Ips 39/2008 z dne 8. 9. 2011.

Op. št. (4): Tako II Ips 138/2011 in II DoR 358/2010.

Op. št. (5): Ude, L. et alt., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, letnik 2006, glej komentar k 253. členu ZPP.