VSRS Sodba IV Ips 85/2013

Ugotovi se, da je bila z izpodbijano sodbo kršena določba tretjega odstavka 30. člena Zakona o cestah.

A.

1Prekrškovni organ Postaja prometne policije Novo mesto je odgovorni osebi pravne osebe vozniku A. G. izdal plačilni nalog zaradi prekrškov po petem odstavku 30. in petem odstavku 31. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1), s katerim mu je za vsakega izmed prekrškov določilo globo 500,00 EUR in izreklo enotno v višini 1.000,00 EUR. Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Trebnjem zavrnilo kot neutemeljeno in mu naložilo plačilo sodne takse.

2

Zoper pravnomočno sodbo je vrhovna državna tožilka vložila zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona iz 4. točke 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in procesne kršitve po 8. točki 155. člena ZP-1. Vložnica, kot je mogoče razumeti, zagovarja stališče, da bi prekrškovni organ storilca moral obravnavati kot voznika in ne kot odgovorno osebo pravne osebe, saj 30. člen ZCes-1 loči med voznikom in odgovorno osebo pravne osebe kot storilcema prekrška, tudi sicer pa s tolmačenjem pojma odgovorne osebe iz 15. člena ZP-1 ni mogoče raztegniti na odgovornost odgovorne osebe za prekršek, ki je opredeljen v petem odstavku 30. člena ZCes-1. Ker bi po njenem stališču moral biti storilec spoznan za odgovornega prekrška po tretjem in ne po petem odstavku 30. člena ZCes-1, vrhovna državna tožilka (pavšalno) predlaga ugoditev zahtevi.

3

Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki je v odgovoru na zahtevo izrazil strinjanje s stališči vrhovne državne tožilke.

B.

4

Iz ugotovitev spisa izhaja, da je storilec, A. G., dne 19. 9. 2012 na relaciji iz Trebnjega proti Grmadi, vozil tovorno vozilo, last družbe I. d. o. o., pri kateri je bil storilec tudi sicer zaposlen kot voznik. Pri opravljeni kontroli so policisti izmerili osno obremenitev vozila, ki je za 30 % presegla največjo dovoljeno in skupno maso vozila, ki je znašala 39.100 kg in s tem za 22 % presegla največjo dovoljeno skupno maso vozila. Vozniku je prekrškovni organ na podlagi petega odstavka 30. člena in petega odstavka 31. člena ZCes-1, za

vsakega izmed prekrškov s plačilnim nalogom določil globo v višini 500,00 EUR in izrekel enotno v višini 1.000,00 EUR.

5Z novelo ZP-1G, ki se je pričela uporabljati 13. 3. 2011, je v novem 15. členu izrecno opredeljen pojem odgovorne osebe. Prvi odstavek 15. člena ZP-1 določa, da je odgovorna tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, podjetnika, zasebnika, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, skladno z določilom drugega odstavka 15. člena ZP-1 pa je odgovorna tudi oseba, ki je pri pravni osebi in drugih subjektih pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko

prekršek prepreči. Novelirani 15. člen je nabor odgovornih oseb razširil, saj statusa odgovorne osebe ne veže več na „opravljanje poslov“, ampak se po novi

ureditvi status odgovorne osebe veže na „opravljanje dela“, kar pomeni, da se za odgovorno osebo pravne osebe šteje vsakdo, ki opravlja kakršnokoli delo, na kakršnikoli veljavni pravni podlagi (pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, mandatna pogodba ipd.) v sklopu opravljanja dejavnosti, za katero je posamezni subjekt registriran ter pod pogojem, da se delo opravlja v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe ali drugega subjekta. Vrhovno sodišče ne more povsem pritrditi razlogom vrhovne državne tožilke, ki graja stališče Okrajnega sodišča v Trebnjem, ki je zahtevo za sodno varstvo, v kateri je storilec navajal, da sam ni odgovorna oseba družbe, ampak le voznik, zavrnilo s pojasnilom, da je po noveli odgovorna oseba tudi voznik, ki opravlja delo s sredstvom pravne osebe, tj. tovornim vozilom. Iz uvodnih pojasnil k noveli ZP-1G je razvidno, da odgovorne osebe po definiciji iz novega 15. člena ZP-1 niso (več) samo vodstveni in nadzorstveni organi oziroma osebe z nekim posebnim, nadrejenim položajem, ki bi bile znotraj pravne osebe ali drugega subjekta odgovorne za zakonitost delovanja pravne osebe ali drugega subjekta, ampak se je pojem odgovorne osebe razširil na vse osebe, ki so na kakršnikoli pravni podlagi pooblaščene opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe. Po noveliranem določilu prvega odstavka 15. člena ZP-1 je odgovorna oseba pravne osebe ali drugega subjekta tako nedvomno tudi voznik, zaposlen pri pravni osebi ali drugem subjektu, če prekršek stori z vozilom (sredstvom) delodajalca (neposredni storilec prekrška).

6V obravnavanem primeru je bil A. G. spoznan za odgovornega prekrška po petem odstavku 30. člena ZCes-1, saj je prekrškovni organ presodil, da je kot voznik tovornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek, odgovorna oseba pravne osebe I. d. o. o., pri kateri je bil storilec zaposlen in v lasti katere je bilo tovorno vozilo. Kot že poudarjeno, takšna razlaga sama po sebi ni napačna, vendar je, po stališču Vrhovnega sodišča, novelirano določilo prvega odstavka 15. člena ZP-1 potrebno razlagati vzporedno z določili ZCes-1, ki je stopil v veljavo 1. 7. 2011, tj. kasneje kot novelirana ureditev ZP-1. ZCes-1 namreč v tretjem odstavku 30. člena za voznika kot neposrednega storilca prekrška po prvem oziroma drugem odstavku 30. člena ZCes-1, ne da bi s tem kakorkoli posegel v razlago pojma odgovorne osebe pravne osebe in drugih subjektov po noveliranem 15. členu ZP-1, določa drugačen kaznovalni okvir kot za (druge) odgovorne osebe pravne osebe in drugih subjektov. Višina izrečene globe vozniku, ki opravlja preobremenjen prevoz, je namreč povsem odvisna od teže kršitve

, medtem ko ta pri izrečeni višini globe drugim odgovornim osebam pravne osebe in drugih subjektov, ni relevantna. V konkretnem primeru je zato zahteva za varstvo zakonitosti vložena v škodo storilca, saj mu je bila zaradi tega, ker je izmerjena osna obremenitev tovornega vozila za 30 % presegala največjo dovoljeno, kot vozniku namesto globe 600,00 EUR (tretja alineja tretjega odstavka 30. člena ZCes-1), določena globa 500,00 EUR po petem odstavku 30. člena ZCes-1, saj ga je prekrškovni organ obravnaval le kot odgovorno osebo pravne osebe in ne hkrati tudi kot neposrednega storilca prekrška – tj. voznika.

C.

7

Ker je zahteva vložena v škodo storilca, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zgolj

ugotovilo, da je bila z izpodbijano sodbo prekršena določba tretjega odstavka 30. ZCes-1, ne da bi poseglo v pravnomočno odločbo. Podoben zaključek bi bilo mogoče sprejeti tudi v zvezi s prekrškom po petem odstavku 31. člena ZCes-1, vendar vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti tega vprašanja ne nač

enja.

Vrhovno sodišče zato zahteve za varstvo zakonitosti v tem delu ne more preizkusiti, ne da bi zahtevi samo dodalo vsebino in s tem preseglo okvir dispozitivnosti iz prvega odstavka 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1.