VSL sklep II Ip 1736/2013

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se izvršba na nepremičnine parc. št. 9/9, last dolžnika do 4/5, parc. št. 9/14, 9/10, 9/3, 9/11, 10/13, 10/11, 10/7, 9/8, 9/7, 11/3, vse last dolžnika do celote, vse k.o. X., ustavi. Po pravnomočnosti tega sklepa se zemljiški knjigi odreja, da se pri nepremičninah parc. št. 9/9, lst dolžnika do 4/5, parc. št. 9/14, 9/10, 9/3, 9/11, 10/13, 10/13, 10/11, 10/7, 10/10, 9/8, 9/1, 9/7, 11/3, vse last dolžnika do celote, vse k.o. X., izbriše zaznamba sklepa o izvršbi opr. št. In 89/2012 z dne 21. 11. 2012.

2Zoper navedeni sklep vlaga upnik po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Upnik prvenstveno ugotavlja, da sodišče ni odločilo o njegovem predlogu za odlog izvršbe, ki je procesno sredstvo v skladu z ZIZ. Do te izjave se je sodišče dolžno opredeliti. Šele po odločitvi o upnikovem predlogu za odlog izvršbe lahko sodišče odloča o morebitni ustavitvi izvršbe (VSC I Ip 383/2011). Nadalje upnik ugotavlja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in v obrazložitvi sklepa navedlo, da upnik ni predlagal podaljšanja roka za plačilo predujma. Neživljenjsko je v tej gospodarski situaciji, da bi upnik predlagal odlog izvršbe, s čimer se odloži tudi izvajanje vseh dejanj, tudi cenitve nepremičnin za eno leto, hkrati pa bo plačal predujem, ki bo celo leto brez potrebe ležal na računu sodišča. V teku je še izvršba z rubežem bančnih računov dolžnika, iz katerih se lahko v tem času upnik poplača, s čimer bi postala cenitev nepremičnin, posledično pa tudi plačilo zahtevanega predujma, nepotrebna. Tako je bil s predlogom za odlog izvršbe smiselno podan tudi predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma. Enakega mnenja sta tudi Višje sodišče v Ljubljani in Celju. Hitrost postopka je predpisana v korist upnika, zato posledično lahko upnik tudi predlaga odlog. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi izvršilnega naslova, dovoljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in izvršba na več nepremičnin, katerih specifikacija je razvidna iz sklepa o izvršbi. V sklepu z dne 24. 1. 2013 je sodišče prve stopnje upnika pozvalo na plačilo predujma v roku osem dni za sodnega cenilca, ki ga je pooblaščenec upnika prejel 25. 1. 2013. Dne 1. 2. 2013, torej v roku za plačilo predujma, je upnik vložil predlog za delni odlog nepremičninske izvršbe za dobo enega leta. Ker upnik v določenem roku 8 dni predujma ni plačal, ni pa tudi vložil predloga za podaljšanje sodnega roka (primerjaj 110. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju), je višje sodišče izvršbo ustavilo na podlagi drugega odstavka 38. člena ZIZ. Pritožnik v pritožbi sicer trdi, da pomeni predlog za odlog izvršbe smiselno tudi predlog za podaljšanje sodnega roka ter se pri tem sklicuje na odločitev Višjega sodišča v Celju pod opr. št. I Ip 1052/2007 in podobno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 1730/2000. Višje sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru vlogo upnika, imenovano delni odlog izvršbe z dne 1. 2. 2013 ni šteti smiselno za predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma za čas enega leta. Vloga upnika je zapisana po odvetniku, ki je kvalificiran pooblaščenec ter jo je zato potrebno razlagati tako, kot se glasi. Kolikor bi upnik želel podaljšanje sodnega roka za plačilo predujma, bi moral to v vlogi jasno in izrecno napisati. Drugačna odločba Višjega sodišča v Celju opr. št. I Ip 1052/2007 ne pomeni ustaljene sodne prakse. Sicer pa tudi iz zapisa te odločbe v bazi sodne prakse ni razvidno ali je upnika zastopal kvalificirani pooblaščenec. Sklicevanje na odločbo VSL I Ip 288/2010 pa v konkretnem primeru ne pride v poštev, saj se predlog za odlog namreč nanaša na drugačno dejansko in pravno podlago, saj je predlog podan za odlog premičninske izvršbe, za katero glede odloga izvršbe veljajo določene posebnosti (primerjaj drugi do četrti odstavek 72. člena ZIZ). Drugače pa prav iz odločbe I Ip 288/2010 izhaja, da je odlog izvršbe zgolj dejanski zastoj postopka, ki v nasprotju s prekinitvijo postopka nima vpliva na tek rokov in opravljanje procesnih dejanj in tako tudi vložitev predloga za odlog izvršbe načeloma nima suspenzivnih učinkov ter mora upnik opravljati procesna dejanja v rokih, kljub temu, da sodišče o njegovem predlogu za odlog izvršbe še ni odločilo. Enako izhaja tudi s strani sodišča prve stopnje s citiranega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 3258/2010. Vložitev predloga za odlog izvršbe namreč nima nobenih pravnih učinkov. Sklep o odlogu, izdan na podlagi prvega odstavka 72. člena ZIZ, tako ni deklaratoren sklep, ki bi le ugotavljal pravne učinke predloga za odlog, ampak je sklep konstitutivne narave (za razliko od prej veljavnega 66. člena Zakona o izvršilnem postopku). Kolikor pa upnik ni želel takojšnje izvršbe, bi lahko s predlogom za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini dosegal enake pravne učinke, to je pridobitev zastavne pravice.

5Ker niso podani ne pritožbeni razlogi ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6Odločitev o zavrnitvi pritožbe vsebuje tudi odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev pritožbenih stroškov, saj pritožnik s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in petim odstavkom 38. člena ZIZ).