VSL sklep IV Cp 934/2013

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v roku 8 dni prepustiti bivalno enoto št. 4 na naslovu X v izključno rabo predlagateljici in mladoletni hčerki A., nasprotni udeleženec pa je dolžan opustiti vsa dejanja, ki bi oteževala ali ovirala uporabo bivalne enote s strani predlagateljice in mladoletne hčerke, zlasti se mu prepove, da v stanovanje vstopi (1. točka izreka). Prvo sodišče je odločilo, da ta ukrep velja šest mesecev od izročitve stanovanja (2. točka izreka). Sklenilo je še, da udeleženca nosita svoje stroške postopka (3. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da predlog predlagateljice zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je predlagateljica vložila predlog po poteku prekluzivnega roka iz sedmega odstavka 21. člena ZPND. Zadnje storjeno nasilno dejanje naj bi bilo 4. decembra 2012 na železniški postaji, pri čemer je prvo sodišče sledilo izpovedbi predlagateljice, ne da bi se opredelilo do ostalih navedb in dokazov. Nasprotni udeleženec je izpovedal, da je tega dne prišlo do naključnega srečanja. Ko je zagledal hčerko, jo je želel objeti, vendar mu predlagateljica tega ni dopustila. Šlo je za naključno srečanje in ne za zasledovanje. Njegove besede ob tem srečanju ne predstavljajo nikakršnega posega v dostojanstvo in osebnostne pravice predlagateljice. Pri uporabi ukrepa izselitve iz stanovanja je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti. 4. 12. 2012 ni šlo za nasilje kot ga določa 21. člen ZPND. Predlagateljica ni opredeljeno navedla okoliščin in časovno opredelila dogodkov po 8. 9. 2012. Gre za pomanjkljivo trditveno podlago. Prvo sodišče ni pojasnilo, za kakšno nasilno ravnanje naj bi šlo v noči iz 7. na 8. september 2012. Splošne ugotovitve sodišča ne zadostujejo. Pogoje za izrek ukrepa je treba natančno ugotoviti. Center za socialno delo je podal oceno, da je pri predlagateljici podana le osnovna stopnja ogroženosti po izselitvi predlagateljice iz stanovanja, česar sodišče ni upoštevalo. Če bi se predlagateljica zaradi dogodkov zjutraj resnično bala za svoje življenje, ne bi ostala v stanovanju tudi čez noč, v zvezi z zatrjevanim ravnanjem nasprotnega udeleženca v noči s 7. na 8. 9. 2012. Žrtev mora izkazati, da je prepustitev stanovanja v uporabo nujna. Žrtev ne more priti do izključne uporabe stanovanja, če se nasilju lahko umakne tako, da si priskrbi nadomestno stanovanje, ker je za to finančno sposobna. Ravno za takšno situacijo gre v konkretnem primeru. Priča N. B. iz centra za socialno delo je v kazenskem postopku zoper nasprotnega udeleženca izpovedala, da predlagateljica šele zadnjih nekaj mesecev navaja, da naj bi se nasprotnega udeleženca bala tudi hči A., čeprav so na stikih pod nadzorom ugotovili, da oče deklice ne ogroža. Priča B. G. je izpovedala, da ji je predlagateljica na razgovoru v decembru 2012 povedala, da nasprotni udeleženec ni bil do nje nikoli fizično nasilen, čeprav je vsa leta zatrjevala drugače. Omenjena priča je še izpovedala, da ne zna oceniti, ali so nasprotujoča ravnanja predlagateljice posledica dolgotrajnega nasilja ali morebitnih napačnih percepcij predlagateljice. Čeprav sodišče ne razpolaga z ustreznim znanjem, da bi lahko ocenjevalo nasprotujoča ravnanja predlagateljice, ignorira ugotovitve oseb, ki imajo potrebno strokovno znanje. Napačna je ugotovitev sodišča, da naj bi bila deležna nasilja tudi hči A.. Z vidika sorazmernosti je potrebno tehtati interese žrtve in povzročitelja nasilja. Odreditev ukrepa ni sprejemljiva, če bi povzročitelja nasilja spremenila v brezdomca. K propadu zveze sta prispevala oba udeleženca, nasprotni udeleženec pa je hudo bolan. Začasna odselitev nasprotnega udeleženca bi mu povzročila veliko škodo, saj bi ostal na cesti.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prvo sodišče je svoje ugotovitve o pravno odločilnih dejstvih utemeljilo na podlagi celovite, skrbne in analitične presoje izvedenih dokazov, opravljene v skladu z 8. členom ZPP. Svojo dokazno oceno je prepričljivo utemeljilo v razlogih izpodbijanega sklepa, na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje, v njih pa je v pretežnem delu že zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko dejanskih ugotovitev prvega sodišča. V preostalem delu pritožbeno sodišče k razlogom prvega sodišča dodaja, kot je pojasnjeno v nadaljevanju.

6Prvo sodišče je ugotovilo, da je bil nasprotni udeleženec po 8. 9. 2012 psihično nasilen do predlagateljice (v obliki besnega kričanja in groženj) tudi še v novembru tega leta ter nazadnje 4. 12. 2012, ko je bila prisotna (tudi tedaj) še hči A.. Prvo sodišče je pojasnilo, da sta bila oba udeleženca prepričljiva v svojih izpovedbah, da pa je presoja vseh dokazov skupaj nagnila tehtnico v prid predlagateljici, kar je ustrezno in prepričljivo obrazložilo. Zato je utemeljeno verjelo predlagateljici, da je bilo zadnje nasilno dejanje nasprotnega udeleženca storjeno 4. 12. 2012. Pritožbene trditve, s katerimi nasprotni udeleženec bagatelizira pomen svojega ravnanja tega dne oziroma zanika, da bi šlo za nasilno dejanje, ob njegovem dokazanem večletnem nasilnem vedenju do predlagateljice ne morejo vzbuditi resnih pomislekov v pravilnost ugotovitve prvega sodišča o dogodku 4. 12. 2012, o dalj časa trajajočem nasilju nasprotnega udeleženca, sestavljenem iz ponavljajočih se ravnanj, in o pravočasno vloženem predlogu (sedmi odstavek 21. člena ZPND).

7Na kakšen način je bil nasprotni udeleženec psihično in fizično nasilen je prvo sodišče obrazložilo v povezavi s predlagateljičino izpovedbo (kar velja tudi za nasilno ravnanje v noči iz 7. 9. na 8. 9. 2012), kateri je iz že povedanih razlogov utemeljeno sledilo. Ocena centra za socialno delo o osnovni stopnji ogroženosti predlagateljice je bila podana ob odsotnosti podatkov o ponovitvenih dejanjih nasprotnega udeleženca, razen tega pa glede na ugotovitve prvega sodišča o dolgotrajnem nasilnem ravnanju nasprotnega udeleženca ta ocena ne more imeti tehtnega pomena. Predlagateljica je bila izpostavljena težjim, bolj ogrožujočim oblikam (bolj ali manj kontinuiranega) nasilja nasprotnega udeleženca v večletnem obdobju (ne le v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga), teh ugotovitev prvega sodišča pa pritožba obrazloženo ne izpodbija, razen očitanega nasilnega ravnanja iz 7. 9. na 8. 9. 2012. Glede slednjega je pritožbeni očitek, da prvo sodišče ni pojasnilo tega ravnanja, protispisen, kot izhaja iz dosedanje obrazložitve.

8Prvo sodišče je ugotovilo, da ima predlagateljica s hčerko na voljo stanovanje (zagotovljeno „streho na glavo“) le začasno in da živi v slabih materialnih razmerah. Ob tem, da iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča v materialnopravnem pogledu tudi izhaja, da je žrtev nasilja tudi hči A. (drugi odstavek 4. člena ZPND), katere koristi in pravice imajo prednost pred koristmi in pravicami nasprotnega udeleženca (5. člen ZPND), se nasprotni udeleženec ne more uspešno sklicevati na načelo sorazmernosti.

9Izpoved priče N. B. ni imela nobenega pomena za presojo pravno pomembnih okoliščin te zadeve. Enako velja za izpovedbo priče B. G. (da ji je predlagateljica v decembru 2012 povedala, da nasprotni udeleženec ni bil nikoli fizično nasilen do nje, pri čemer ni znala oceniti, ali so nasprotujoča ravnanja predlagateljice posledica dolgotrajnega nasilja ali morebitnih napačnih percepcij predlagateljice), saj je bilo fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico (v preteklosti) ugotovljeno tudi s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča I K 63060/2010 z dne 5. 3. 2012.

10Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP). Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 35. člena ZNP).