VSL sodba II Cp 3573/2012

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine ter njeno vrednost v skladu z dogovorom dedičev ocenilo na 121.996,00 EUR. Kot dediča je na podlagi dednih dogovorov, podanih pri notarki E. S. T., dednega dogovora S. B. in M. J. na zapuščinski obravnavi ter izjav dedičev M. J. in N. C., podanih v zapuščinskem postopku, določilo M. J. in S. B., prvega do 2/3 zapuščine, drugo pa do preostanka (1/3) zapuščine. Dne 28. 10. 2010 je sodišče prve stopnje samo delno spremenilo prvotni sklep o dedovanju z dne 10. 9. 2010 tako, da je kot dediča določilo M. J., in sicer do celote premoženja navedenega v 6. alineji, prve točke A izreka (146.400,72 DEM odškodnine v obliki obveznic SOD, d.d.) in do 2/3 premoženja navedenega v prvi do peti alineji prve točke A izreka (95.444,00 DEM, 33.317,77 USD, 6.591,77 USD, 885,00 USD in 626,58 USD odškodnine v obliki obveznic SOD, odmerjenih na podlagi različnih odločb Upravne enote Ljubljana). Glede ostalega premoženja je kot dedinjo razglasilo S. B., in sicer do 1/3 zapuščine premoženja navedenega v prvi do peti alineji prve točke A izreka. V skladu z dednim dogovorom je M. J. naložilo tudi izplačilo zneska 7.500,00 EUR v korist S. B.

2Zoper navedeni sklep se pritožuje dedič J. K. s predlogom, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zapuščina v alinejah od prve do pete alineje prve točke A izreka namesto odmerjene znaša: po prvi alineji le še 63.629,33 DEM, po drugi alineji 22.211,85 USD, po tretji alineji 4.394,51 USD, po četrti alineji 590,00 USD in po peti alineji 417,72 USD. Meni, da je sodišče pri izdelavi sklepa spregledalo, da se je dedič J. K. v dednem dogovoru, sklenjenem pri notarki E. S. T., odpovedal le dedovanju preostanka odškodnine v obliki obveznic SOD, ki so bile takrat še predmet postopka denacionalizacije. Odpovedal se je le preostanku odškodnine, saj je od skrbnika zapuščine že prejel tretjino odškodnine v obveznicah. Sodišče bi tako moralo upoštevati, da za dedovanje ostaja le še 2/3 odškodnin, navedenih v alinejah od ena do pet točke A izreka o dedovanju. Navedeno potrjuje tudi določitev vrednosti zapuščine, ki jo je sodišče izračunalo pravilno.

3Pritožba je bila vročena ostalim dedičem. Nanjo je odgovoril M. J. in predlagal njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je pri določitvi obsega zapuščine in dedičev poleg določb Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) upoštevalo tudi dedne dogovore, ki so jih dediči sklenili v notarskem zapisu pri notarki E. S. T. (priloge A10, A11, A18 in A19). Pri tem je zmotno štelo, da je izjava o odstopu dednega deleža dedna izjava, ki jo v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZD ni mogoče preklicati. Izjava dediča, da odstopa svoj dedni delež sodediču je dedna izjava v smislu 138. člena ZD le v tistem delu, v katerem pomeni izjavo o sprejemu dediščine. V tem delu veljajo za razveljavitev te izjave pravila drugega odstavka 138. člena ZD. V preostalem gre pri odstopu dednega deleža sodediču za dvostranski pravni posel, za katerega razveljavitev ali preklic veljajo ustrezna pravila obligacijskega prava (1).

6V konkretnem primeru sta dediča J. K. in M. J. pred začetkom predmetnega postopka sklenila dedni dogovor v notarskem zapisu (priloga A19), na podlagi katerega je J. K. odstopil svoj dedni delež, ki mu pripada po zapustniku, dediču M. J.. Gre za odstop dednega deleža pred delitvijo dediščine, ki je lahko tudi delen (prvi odstavek 146. člena ZD). V tretji točki dednega dogovora sta stranki pogodbe navedli, katero premoženje je predmet odstopa, pri čemer se je tekom zapuščinskega postopka izkazalo kot sporno, ali se odstopljeni dedni delež nanaša tudi na premoženje zapustnika, navedeno v prvi do peti alineji prve točke A izreka izpodbijanega sklepa o dedovanju. Ker je sodišče zmotno štelo, da gre za dedno izjavo, ki je nepreklicna, ni presojalo, kakšen je bil obseg premoženja, odstopljenega z dednim dogovorom. Tretja točka dednega dogovora je namreč nejasna, saj po eni strani določa, da je predmet predmetnega dogovora preostalo premoženje v postopku denacionalizacije, ki poteka pred UE, po drugi strani pa se nanaša tudi na vse ostale odškodninske zadeve proti Republiki Sloveniji v zvezi z denacionalizacijo (zadnja alineja tretje točke dednega dogovora). Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je tako ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

7Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 355. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V nadaljevanju postopka bo zato moralo sodišče prve stopnje raziskati, katero premoženje vključuje odstopljeni dedni delež. Če bo ugotovilo, da so med dedičema sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža M. J. glede premoženja, navedenega v alineji ena do pet prve točke A izreka (2) bo moralo postopek prekiniti in dediča J. K. v skladu z 210. členom ZD napotiti na pravdo. Če pa bo štelo, da je mogoče vsebino odstopljenega deleža ugotoviti na podlagi pravil o razlagi pogodb (82. do 84. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ), bo o pravnih vprašanjih lahko odločalo v zapuščinskem postopku (tretji odstavek 210. člena ZD). Če bo štelo, da se je sporni dedni dogovor nanašal na celotno premoženje, ki je predmet konkretnega zapuščinskega postopka, bo premoženje v tem delu delilo le med M. J. in S. A. B. Ob tem bosta navedena dediča upravičena tudi do deleža, ki je bil predhodno s strani skrbnika že izplačan J. K. Če bo ugotovilo, da je bil odstop dednega deleža le delen, pa bo kot dediča premoženja, navedenega pod alinejo od ena do pet prve točke A izreka, v deležu do 1/3 moralo določiti tudi dediča J. K.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Tako tudi še vedno aktualno načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. 12. 1987 (Poročilo o sodni praksi št. 2/87, stran 22).

(2) Če se namreč ugotovi, da nanj ni bil prenesen dedni delež (1/3) glede tega premoženja, ta delež deduje J. K., delež M. J. pa je posledično ustrezno manjši.