UPRS sodba in sklep II U 95/2012

Tožba zoper sklep Davčnega urada Murska Sobota št. DT 4292-1258/2010-2 (1005-05) z dne 21. 10. 2010 se zavrže.

Tožba zoper odločbi Davčnega urada Murska Sobota št. DT 4236-2/2010-1043 (10021-05) z dne 16. 9. 2010 in št. DT 4236-2/2010-1043 (10021-05)-1 z dne 16. 9. 2010 se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Z izpodbijanim sklepom št. DT 4292-1258/2010-2 (1005-05) z dne 21. 10. 2010 je Davčni urad Murska Sobota zavrgel vlogo tožnice za odlog izvršitve odločbe o odmeri davka na promet nepremičnin do odločitve o vloženi ustavni pritožbi. Zoper izpodbijani sklep je tožnica vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za finance št. DT 499-31-426/2010 z dne 14. 1. 2011 kot neutemeljena zavrnjena.

Z izpodbijanima odločbama št. DT 4236-2/2010-1043 (10021-05)-1 ter št. DT 4236-2/2010-1043 (10021-05) z dne 16. 9. 2010 je Davčni urad Murska Sobota tožnikoma od davčne osnove 28.002,15 EUR odmeril davek na promet nepremičnin v znesku 560,04 EUR. V obrazložitvi odločb davčni organ pojasnjuje, da je dne 31. 8. 2010 prejel pravnomočni sklep o domiku, iz katerega izhaja, da sta tožnika prodala nepremičnine po ceni 57.124,39 EUR. Po Zakonu o davku na promet nepremičnin (v nadaljevanju ZDPN-2) je treba pri odplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini plačati davek na promet nepremičnin, katerega zavezanec je po 5. členu omenjenega zakona prodajalec nepremičnine. Člen 14 ZDPN-2 določa, da predstavlja davčno osnovo prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno. V primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v roku 30 dni po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu, na območju katerega nepremičnina leži. V obravnavani zadevi je tako davčni organ za davčno osnovo štel prodajno ceno nepremičnine, določeno v pravnomočnem sklepu o domiku, kar pomeni, da je vsak od prodajalcev zavezan plačati davek na promet nepremičnin od osnove 28.002,15 EUR v višini 560,04 EUR (9. člen ZDPN-2).

Zoper izpodbijani odločbi sta tožnika vložila pritožbi, ki pa sta bili z odločbama Ministrstva za finance št. DT 499-18-12/2011 ter št. DT 499-18-13/2011 z dne 10. 1. 2012 kot neutemeljeni zavrnjeni. Po mnenju pritožbenega organa je bil davek na promet nepremičnin tožnikoma odmerjen pravilno. Kot poudarja ministrstvo, predstavlja tudi prodaja nepremičnine na javni dražbi, ki jo opravi sodišče zaradi poplačila terjatev upniku, odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. V izvršilnem postopku ima dolžnik položaj prodajalca nepremičnine, v davčnem postopku pa položaj zavezanca za plačilo davka na promet nepremičnin.

Tožnika v tožbi nasprotujeta zavrnitvi zahteve za odlog izvršitve odločbe, ne strinjata pa se tudi z odmero davka na promet nepremičnin. Pri tem se sklicujeta na nepravilnosti, ki so bile po njunem mnenju zagrešene v izvršilnem postopku pri prodaji nepremičnin. Navajata, da sta predlagala, da se odloži izvršitev odločb sodišča do odločitve Ustavnega sodišča RS o pritožbi, o kateri še ni bilo odločeno. Zaradi nepravilnosti v izvršilnem postopku in zaradi še ne pravnomočne odločitve sodišča o prodaji nepremičnin po mnenju tožnikov davčni organ ne bi smel odmeriti davka na promet nepremičnin. Stranki zato sodišču predlagata, da tožbi ugodi ter izpodbijane akte odpravi, zahtevata pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo toženka tožbi nasprotuje ter sodišču predlaga, da iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanih aktov, tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka:

Tožba zoper sklep Davčnega urada Murska Sobota št. DT 4292-1258/2010-2 (1005-05) z dne 21. 10. 2010 ni dopustna.

Sodišče ugotavlja, da sta tožnika tožbo v upravnem sporu zoper omenjeni sklep vložila že dne 11. 2. 2011. Ker kljub pozivu nista plačala sodne takse, je sodišče s sklepom opr. št. II U 62/2011 z dne 24. 8. 2011 postopek ustavilo. Dne 27. 2. 2012 pa sta tožnika zoper sklep ponovno vložila tožbo.

Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če sodišče ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, jo s sklepom zavrže (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bila tožnici odločba št. 499-31-426/2010, s katero je ministrstvo odločilo o pritožbi zoper izpodbijani sklep, vročena dne 5. 2. 2011. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu se je torej iztekel dne 7. 3. 2011, kar pomeni, da sta tožnika tožbo zoper izpodbijani sklep dne 27. 2. 2012 vložila prepozno.

Glede na obrazloženo je sodišče tožbo v delu, v katerem tožnika izpodbijata sklep št. DT 4292-1258/2010-2 (1005-05) z dne 21. 10. 2010, kot nedopustno zavrglo (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

Tožba zoper odločbi Davčnega urada Murska Sobota št. DT 4236-2/2010-1043 (10021-05) in št. DT 4236-2/2010-1043 (10021-05)-1 z dne 16. 9. 2010 ni utemeljena.

Med strankama je sporno vprašanje, ali je bil tožnikoma z izpodbijanima odločbama pravilno odmerjen davek na promet nepremičnin, ki so bile na javni dražbi v postopku izvršbe prodane za poplačilo dolga, ki sta ga imela tožnika do A., z.o.o. ter B. (upnikov).

Davek od prometa nepremičnin plača po prvem odstavku 5. člena ZDPN-2 prodajalec nepremičnine. Promet nepremičnin predstavlja vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini (drugi odstavek 3. člena ZDPN-2). V primeru, ko se nepremičnina proda na javni dražbi, nastane davčna obveznost s pravnomočnostjo sklepa o domiku nepremičnine kupcu (prvi odstavek 7. člena v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZDPN-2), davčno osnovo pa predstavlja dosežena prodajna cena, zmanjšana za davek na promet nepremičnin, vračunan v ceno (prvi odstavek 14. člena ZDPN-2).

Iz podatkov upravnega spisa ter iz obrazložitve izpodbijanih odločb izhaja, da je davčni organ tožnikoma davek odmeril po prejemu sklepa o domiku Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. In 132/2007 z dne 31. 3. 2010, ki je opremljen s potrdilom o pravnomočnosti, iz katerega je razvidno, da je sklep postal pravnomočen dne 7. 7. 2010. Za potrdilo o pravnomočnosti velja domneva, da je resnično, če ga organ, ki ga je izdal, v za to predvidenem postopku ne razveljavi.

Ker v obravnavani zadevi potrdilo o pravnomočnosti sklepa o domiku ni bilo razveljavljeno, je treba šteti, da je davčna obveznost tožnikov za plačilo davka na promet nepremičnin nastala dne 7. 7. 2010, to je dne, ko je postal sklep o domiku pravnomočen. Davčni organ je zato ravnal pravilno, ko je tožnikoma po prejemu sklepa o domiku dne 16. 9. 2010 po uradni dolžnosti odmeril davek na promet nepremičnin, ki se po izrecni določbi zakona plačuje tudi v primeru, ko je nepremičnina prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku (14. člena ZDPN-2).

Ker je bil tožnikoma davek na promet nepremičnin odmerjen pravilno (upoštevaje njun solastniški delež na prodanih nepremičninah), morebitne nepravilnosti v izvršilnem postopku pa na odmero davka nimajo vpliva, je sodišče tožbo zoper izpodbijani odločbi kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K točki III izreka:

Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.