VSL sklep Cst 48/2013

Pritožba se zavrže.

1Z uvodoma citiranim sklepom o preizkusu terjatev je prvostopenjsko sodišče odločilo o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah tako, kot je razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 11.12.2012, ki je sestavni del izreka sklepa.

2Zoper navedeni sklep se je upnik N. d.d pravočasno pritožil, uveljavljal pa je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Kot je razbrati iz pritožbe, upnik smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se mu kot verjetna prizna ločitvena pravica za terjatev v višini 258.500,71 EUR.

3Pritožba ni dovoljena.

4Predpostavka za dopustnost pritožbe je izkazan pravni interes pritožnika zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožnik v predmetnem postopku prisilne poravnave uveljavlja zavarovano terjatev v višini 258.500,71 EUR. Navedena terjatev mu je bila priznana, ne pa tudi uveljavljana ločitvena pravica zanjo. V pritožbi uveljavlja materialnopravno zmotno stališče upravitelja, da mu ločitvena pravica ni nastala.

5Po drugem odstavku 160. člena ZFPPIPP začetek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za zavarovane terjatve, niti zanje po prvem odstavku 213. člena ZFPPIPP ne učinkuje potrjena prisilna poravnava. To pa pomeni, da v postopku prisilne poravnave upnik z zavarovano terjatvijo tudi nima glasovalne pravice pri odločanju o potrditvi prisilne poravnave (1. točka tretjega odstavka 200. člena ZFPPIPP), razen v primeru, če bi zavarovano terjatev prenesel na insolventnega dolžnika v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ali v primeru, če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico. Za neplačani del te terjatve potrjena prisilna poravnava učinkuje (tretji odstavek 213. člena ZFPPIPP).

6Pritožnik ne navaja takih okoliščin (nameravana konverzija zavarovane upnikove terjatve v lastniški delež pri dolžniku, ne v celoti pokrita terjatev s premoženjem dolžnika, na katerem ima upnik ločitveno pravico), ki bi vplivale na njegov pravni položaj v postopku prisilne poravnave. Povedanemu velja dodati, da tudi sklep o morebitni potrditvi prisilne poravnave ne vsebuje zavarovanih terjatev, pač pa le ugotovljene navadne terjatve (primerjaj 210. in 211. člen ZFPPIPP). Morebiti prerekane terjatve in – ali ločitvene pravice v postopku prisilne poravnave pa upnik lahko uveljavlja v drugem sodnem postopku.

7Glede na zgoraj opisane pravne posledice, ki jih za zavarovane terjatve določa v postopku prisilne poravnave ZFPPIP, zato ni videti, kako bi se v postopku prisilne poravnave pritožnikov pravni položaj z meritorno odločitvijo o njegovi pritožbi lahko izboljšal, saj tega pritožnik v pritožbi ne pojasni. Pritožbeno sodišče je zato pritožniku odreklo pravni interes za predmetno pritožbo, posledično pa njegovo pritožbo kot nedopustno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).