VSRS Sodba II Ips 136/2013
ECLI:SI:VSRS:2013:II.IPS.136.2013Področje: medijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–12▾
Jedro povzetek sodišča
Javno opravičilo presega namen instituta objave popravka objavljenega besedila, katerega izhodišče izraža latinski rek Audiator et altera pars (naj se sliši tudi druga stran).
Izrek
Revizija se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Presodilo je, da ni podana pasivna legitimacija tretje in četrte toženke, ter da zahtevani popravek, ki vsebuje tudi stavek: „Zaradi navedenih neresničnih navedb se opravičujemo obema družbama in njunemu direktorju g. A. A.“, ki ne pomeni več popravka, predstavlja upravičen razlog za zavrnitev objave popravka.
2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Presodilo je, da je v besedilu popravka vsebovana materialnopravna dolžnost v smislu 178. člena Obligacijskega zakonika (javno opravičilo), zaradi česar je popravek izgubil čisto naravo popravka v smislu 26. člena ZMed, s čimer se je uresničil odklonitveni razlog iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, objava takšnega besedila pa bi bila tudi v nasprotju z zakonom (tretja alineja prvega odstavka istega člena).
Navedbe revidentov
3Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navajata, da je (bila) vsebina objavljenih prispevkov neresnična in je škodila njunemu dobremu imenu. Ker toženci v zavrnitvi objave popravka niso jasno in nedvoumno navedli, katere navedbe v popravku so razlog za zavrnitev objave, so kršili 27. člen ZMed. Poleg tega razlogi iz druge točke prvega odstavka 31. člena ZMed ne veljajo za zahtevani popravek, saj le-ta zanika navedbe v obvestilu, poleg tega pa navaja nasprotna dejstva in okoliščine. ZMed pa v 31. členu tudi ne vsebuje določbe, da se objava popravka lahko zavrne, ker popravek vsebuje mnenjsko navedbo ali opravičilo. Zmotno je tudi naziranje pritožbenega sodišča, da je podan odklonitveni razlog po drugi točki prvega odstavka 31. člena ZMed, ki bi prišla v poštev samo, če popravek v ničemer ne bi zanikal navedb oz. navajal nasprotnih dejstev. Prav tako menita, da bi toženci morali objaviti vsebino zahtevanega popravka (sodišče pa deloma ugoditi tožbenemu zahtevku), četudi brez spornega stavka, ki vsebuje opravičilo, kar obrazložita z (tudi jezikovno) interpretacijo 27. člena ZMed. Predlagata, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženki naloži plačilo tožnikovih pravdnih stroškov.
4Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5Revizija ni utemeljena.
6Tožnika sta zaradi neresničnosti navedb zoper tožence vložila zahtevo za objavo popravka na podlagi 26. člena Zakon o medijih (ZMed), ker je tretja toženka v oddaji ... dne 16. 10. 2012 ob 18.00 uri objavila prispevek ..., v katerem je bilo navedeno, da je 5 milijonov prometa tožnikov na Bahamih neobdavčenega. Nadalje pa je četrta toženka isti prispevek objavila na spletnem portalu ... Tožbeni zahtevek sta uperila tudi zoper odgovornega urednika tretje toženke (prvi toženec) in odgovorno urednico četrto tožene (druga toženka).
7ZMed v 26. členu uzakonja pravico do popravka objavljenega obvestila, razen če so podani odklonitveni razlogi iz 31. člena istega zakona. Vsebina popravka je opredeljena v četrtem odstavku 26. člena ZMed s popravkom v ožjem smislu, to je zanikanjem oziroma popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem obvestilu, in z navajanjem oziroma prikazom drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (popravek v širšem smislu) V 27. člena ZMed pa je določeno, da se mora popravek objaviti brez sprememb in dopolnitev. Dopustni so samo pravopisni popravki pod pogojem, da je o njih prizadeti obveščen in se z njimi strinja.
8V konkretnem primeru je sporno ali del popravka, ki se glasi „Zaradi navedenih neresničnih navedb se opravičujemo obema družbama in njunemu direktorju g. A. A.“ predstavlja zlorabo pravice do popravka in tako ustreza odklonitvenemu razlogu iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed („če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu“) oziroma odklonitvenemu razlogu iz tretje alineje prvega odstavka istega člena („če bi bila objava popravka v nasprotju z zakonom“).
9Revidenta imata sicer prav, da zakon ne prepoveduje navajanja mnenjskih navedb(1), vendar sporni stavek tudi po prepričanju Vrhovnega sodišča ne predstavlja mnenjske navedbe, temveč javno opravičilo. Javno opravičilo pa presega namen instituta objave popravka objavljenega besedila, katerega izhodišče izraža latinski rek Audiator et altera pars (naj se sliši tudi druga stran). Pravica do popravka je sestavni del dialoga, ki ga je treba omogočiti tistemu, o katerem je bila načeta določena tematika. Objava popravka je zato sestavni del medijske svobode (eden izmed dveh polov medijske svobode), ne pa pravna sankcija za pravno kršitev in je zato v konkretnem primeru podan odklonitveni razlog iz tretje alineje prvega odstavka 31. člena Zmed.
10Zmotno je revizijsko naziranje, da določba 27. člena ZMed dopušča objavo brez dela predlaganega besedila popravka. Temu nasprotujeta tako jezikovna razlaga omenjenega člena, kot tudi ustaljena sodna praksa (glej npr. odločbo VS RS II Ips 62/2013). Ker sodišče odloča o toženčevi dolžnosti objave popravka (35. člen ZMed), ga pri vprašanju utemeljenosti tožbenega zahtevka prav tako zavezuje določba 27. člena Zmed.
11Zmotno pa je tudi revizijsko naziranje, da je besedilo predlaganega popravka mogoče „secirati“ na del, ki pojmu popravka ustreza in del, ki mu ne. Besedilo popravka je treba namreč na podlagi 27. člena ZMed presojati enotno. V nasprotnem primeru bi odgovorni urednik (oziroma sodišče) nedopustno poseglo v pravico prizadetega (tožnika) in mu tako vzelo „glas“ (pravico biti slišan). Da besedilo popravka ustreza namenu instituta in da njegova vsebina ne daje podlage za uporabo 31. člena ZMed, pa je skrb prizadetega in ne rezultat morebitnih nadaljnjih toženkinih posegov v predlagano besedilo, katere naloga že po naravi stvari ne more obsegati skrbi za učinkovito uresničevanje pravice prizadetega.
12Ker niso podani zatrjevani revizijski razlogi, je bilo treba revizijo tožnikov na podlagi določbe 378. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) kot neutemeljeno zavrniti.
---.---
Op. št. (1): Glej npr. sodbo VS RS II Ips 36/2011.
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 16. 7. 2013Nazaj na vrh ↑